Medved, volk in druga divjad v naših gozdovih
Problem sožitja med zvermi in ljudmi je bil kar v redu rešen v nekdanji Jugoslaviji. Tam ni bilo vse slabo.
Kar je bilo dobro, bi bilo vredno obdržati. Za primerno število zveri so v nekdanji »Jugi« skrbele lovske družine. In so tudi dokaj razumno gospodarile s teritorijem revirja in populacijo zveri. Če je bil potreben odstrel kakšnega medveda, so povabile prijatelje, bogate lovce iz Italije in drugih dežel, peljali so jih v gozd, kjer je gost – lovec ustrelil medveda, volka ali kar že, in je za to presneto obilno plačal. Ta denar so potem dajali kmetom, ki so imeli zaradi zveri škodo. In glej čudo! Čudež se zgodi! Medvedi, volkovi, divji prašiči, jeleni, srne in druge gozdne živali zaradi tega niso izumrle.
Torej je odveč strah, da bi naši gozdovi ostali brez zveri, če bi prepustili to gospodarjenje lovcem in lovskim družinam. Lovci bi sami lovili ravnotežje med populacijo medvedov in drugih zveri, tako da bi bili zadovoljni tako lovci kot ljudje, ki živijo v bližini gozdov. In otroci bi mirno hodili po bližnjicah v šolo, gobarji bi v miru nabirali gobe in tako dalje.
