Povzetek neke slovenske kronike
Med prvim valom zdravstvene krize nas je kar precej pritrjevalo: Ti pa so kot rojeni za krizno upravljanje!
Odpri galerijo
Med prvim valom zdravstvene krize se je izvršilno vodstvo države dobro izkazalo, se je znašlo in je kot krizni upravljavec upravičilo zaupanje. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Prvi val zdravstvene krize. Novi vladi je nekako uspelo. Hote ali nehote? Izvršilno vodstvo države se je dobro izkazalo, se je znašlo in je kot krizni upravljavec upravičilo zaupanje. Kar precej nas je pritrjevalo: Ti pa so kot rojeni za krizno upravljanje! Nekatere globoko nerazumne poteze, ki so se že kazale predvsem pri kadrovanju in v rokohitrstvu pri nabavah, pa so že napovedovale razvoj dogodkov v prihodnosti.
Nadaljevanje. Poletje, jesen, drugi val ... Nerazumne, nesprejemljive poteze se množijo. Posegajo globlje v družbeno tkivo. Tudi opozicija, ki je del oblikovanega sistema demokracije, ki naj bi s svojimi dobro oblikovanimi, usklajenimi predlogi zagotavljala blaženje prevelikih odklonov in blaznih usmeritev na življenjski poti države, se je izgubila v razdrobljenosti svojih posamičnih interesov. Išče in išče skupne, pa v tem ni prepričljiva. V širši javnosti ji ne uspe z dobro oblikovanimi, usklajenimi in predstavljenimi predlogi ustvariti zaupanja. Vere v to, da ne bomo v bližnji prihodnosti treščili v ledeno goro. Vere v to, da vemo, kaj zasledujemo v bolj oddaljeni prihodnosti.
Kaže, da sedanji način upravljanja države ne odpravlja krize, ampak ustvarja nove in nove krizne razmere tudi na področjih, kjer jih do pred kratkim ni bilo in jih ne bi bilo treba. Velikanska zmeda. Stanje, v katerem se zgubljajo življenja. Kot na ogromnem križišču z velikim prometom brez izdelanih pravil za vožnjo. Vsak razumen, ki bi se znašel v takem kaosu, bi se najprej ustavil in se z vsemi udeleženci dogovoril o razumnem nadaljevanju poti.
Upam, da to še zmorejo in bodo zmogli in razumno pripravili korake za bližnjo in bolj oddaljeno skupno prihodnost. »Saj vendar mora, mora priti, ni hudič,« je že davno tega dejal pesnik. Vem, da to lahko zahtevamo. Zdaj je pa hudič res odnesel šalo. Pa menda to ja razumejo. Saj vendar nismo volili tako zabitih, da ne bi razumeli. Če pa smo jih, ne bomo dopustili, da bi uresničili pomen petka trinajstega v mesecu, ko so se zavezali, da bodo prevzeli skrb za skupno prihodnost.
Nadaljevanje. Poletje, jesen, drugi val ... Nerazumne, nesprejemljive poteze se množijo. Posegajo globlje v družbeno tkivo. Tudi opozicija, ki je del oblikovanega sistema demokracije, ki naj bi s svojimi dobro oblikovanimi, usklajenimi predlogi zagotavljala blaženje prevelikih odklonov in blaznih usmeritev na življenjski poti države, se je izgubila v razdrobljenosti svojih posamičnih interesov. Išče in išče skupne, pa v tem ni prepričljiva. V širši javnosti ji ne uspe z dobro oblikovanimi, usklajenimi in predstavljenimi predlogi ustvariti zaupanja. Vere v to, da ne bomo v bližnji prihodnosti treščili v ledeno goro. Vere v to, da vemo, kaj zasledujemo v bolj oddaljeni prihodnosti.
Kaže, da sedanji način upravljanja države ne odpravlja krize, ampak ustvarja nove in nove krizne razmere tudi na področjih, kjer jih do pred kratkim ni bilo in jih ne bi bilo treba. Velikanska zmeda. Stanje, v katerem se zgubljajo življenja. Kot na ogromnem križišču z velikim prometom brez izdelanih pravil za vožnjo. Vsak razumen, ki bi se znašel v takem kaosu, bi se najprej ustavil in se z vsemi udeleženci dogovoril o razumnem nadaljevanju poti.
Upam, da to še zmorejo in bodo zmogli in razumno pripravili korake za bližnjo in bolj oddaljeno skupno prihodnost. »Saj vendar mora, mora priti, ni hudič,« je že davno tega dejal pesnik. Vem, da to lahko zahtevamo. Zdaj je pa hudič res odnesel šalo. Pa menda to ja razumejo. Saj vendar nismo volili tako zabitih, da ne bi razumeli. Če pa smo jih, ne bomo dopustili, da bi uresničili pomen petka trinajstega v mesecu, ko so se zavezali, da bodo prevzeli skrb za skupno prihodnost.
