Poziv znanosti glede gradnje novih HE
Poziv znanosti k razumnemu in strokovnemu tehtanju javne koristi ohranjanja narave proti javni koristi energetike pri gradnji novih hidroelektrarn (HE)
Podpisniki javno pozivamo Vlado RS, naj razveljavi Odločbo o prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z izgradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice, ter prosimo za strokovno in pravno dosledni ponovni razmislek o (ne)smiselnosti posega v naravo na sotočju Save, Krke in Sotle.
Menimo, da vlada pri odločanju ni upoštevala zakonskega določila, da naravnih, še posebno vodnih virov ni dovoljeno poslabšati ali uničiti, če obstajajo druge manj škodljive možnosti! Trdimo, da takšna drža ni v interesu državljank in državljanov Slovenije in je tudi v velikem nasprotju z interesom prihodnjih generacij. Vse generacije so bile, smo in bomo odvisne od narave, njenih virov in sadov. Ohranjena narava ni okras našega življenja, ampak zagotavlja naše življenjsko okolje in ohranja zdravje ter poganja naše gospodarstvo; opraševalci in kompleksni biološki procesi v tleh in vodi omogočajo pridelavo hrane ter neoporečno pitno vodo; narava v prvi vrsti blaži vplive podnebnih sprememb. O vsem tem govorimo, ko presojamo javno korist ohranjanja narave proti javni koristi energetike. Pri odločitvah o poslabšanju in uničenju narave zato ne smejo prevladati kratkoročni politični in/ali kapitalski interesi, ampak naj bo to vizija razvoja Slovenije za prihodnje generacije. Treba je opraviti strokoven in razumen razmislek – vključno z javno razpravo – o zapuščini že omejenih naravnih virov zanamcem.
1. Javna korist: Javna korist energetike, ki jo podpiramo tudi naravoslovci/ke in naravovarstveniki/ce, je zanesljiva oskrba z električno energijo, razogljičenje, stabilnost elektroenergetskega sistema, sprejemljiva stopnja uvozne odvisnosti in doseganje deleža ohranjene narave, ki omogoča obnovljivost virov energije (OVE) v Sloveniji.
Na majskem posvetu na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) smo zato predstavili alternativni predlog k Strategiji razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema Slovenije do leta 2050, ki dosega vse za Slovenijo zavezujoče energetske cilje. Ta program predstavlja celovito rešitev, saj ob reševanju podnebne krize ne poglobi dodatno še biodiverzitetne krize. Naš predlog bi do zakonsko določenih rokov razogljičil slovenski elektroenergetski sistem, čeprav ne predvideva novih HE in hkrati ne poslabšuje stanja okolja in narave!
Boljša možnost, ki ne predvideva dodatnega uničenja naših vodotokov in narave ter hkrati izpolnjuje vse vidike energetske javne koristi, torej obstaja!
Znanost poudarja, da prav ohranjena narava in biotska raznovrstnost (biodiverziteta) zagotavljata najboljši naravni odpor proti podnebnim in okoljskim spremembam, ki lahko bistveno vplivajo na dobrobit ljudi!
Na institutih in fakultetah slovenskih univerz je veliko znanja in pripravljenosti za sodelovanje z gospodarstveniki, energetiki in odločevalci, ki bi dalo inovativne rešitve za učinkovitejše blaženje in odpor proti podnebnim spremembam.
2. Prevlada javne koristi: Vlado RS sprašujemo, zakaj pri izdaji odločbe ni upoštevala sodbe Upravnega sodišča RS v sodbi I U 1960/2018-34 (21. oktobra 2020).
V sodbi I U 1960/2018-34 (21. oktobra 2020) se je Upravno sodišče RS namreč že izreklo, na kateri ravni morata potekati iskanje najmanj škodljivih rešitev in postopek prevlade javne koristi (PPJK). Sodba se nanaša na Akcijski načrt za obnovljive vire energije (ANOVE), torej dokument, na podlagi katerega bi se lahko adekvatno presojale različne možne kombinacije OVE ter njihov vpliv na okolje in naravo. Sodišče je zapisalo, da bodo (opomba: med drugim tudi zaradi predvidene gradnje velikih HE) vplivi na naravo verjetno bistveni in bo treba izvesti PPJK. Stališče sodišča je, da je skladno z zakonom o ohranjanju narave v PPJK treba ugotoviti, ali se načrt nanaša na uresničevanje javne koristi, določene z zakonom, in ali na državni ravni ni drugih ustreznih rešitev za uresničitev te javne koristi. Sodišče je poudarilo, da pri izvedbi PPJK na ravni posameznih državnih prostorskih načrtov (DPN) oziroma celo na ravni konkretnega posega, kot se je to izvedlo pri HE Mokrice, ni mogoče ugotavljati druge ustrezne rešitve za uresničitev konkretne koristi energetike na nacionalni ravni, prav tako ne kumulativnih vplivov vseh predvidenih projektov za širšo javno korist energetike Slovenije.
Menimo, da prevlada javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave in presoja boljših rešitev na državni ravni ni bila opravljena, saj ti postopki niso bili izvedeni v dejanskem procesu sprejemanja ANOVE ali v okviru celovitega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).
Še več, obstoječi NEPN ne predvideva izgradnje velikih HE do 2030!
Sodišče Evropske unije je že zapisalo, da je treba neobstoj boljših rešitev za naravo dokazati, česar Vlada RS v konkretni odločitvi za gradnjo HE Mokrice po našem mnenju ni storila zadovoljivo na ravni celotne Slovenije. Zato nastajajo nepotrebni spori in zamude.
3. Gospodarnost, razum ter okoljska in družbena etika: Kolikor nam je znano, v Sloveniji ni izvedljiv noben resen program razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema do leta 2050 brez novega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2). Ko pa bo ta blok JE začel delovati, realno okoli leta 2035, bo električne energije v Sloveniji dovolj in bo Slovenija po strateških predvidevanjih postala celo izvoznica električne energije. Jedrske elektrarne so proizvodne enote, ki imajo zelo majhen ogljični in biodiverzitetni odtis. Ko bo JEK2 zgrajena, nove HE ne bodo potrebne, še posebno ob dejstvu, da lahko fleksibilnost, ki jo HE zagotavljajo elektroenergetskemu sistemu, zagotovimo naravi mnogo bolj prijazno, na primer z aktivnim odjemom.
Zato podpiramo pospešen začetek gradnje JEK2 v globokem prepričanju o najvišji učinkovitosti in glede na objavljene mednarodne reference tudi varnosti tega energetskega vira v Sloveniji.
Drugi ključni energetski potencial v Sloveniji vidimo v sončnih elektrarnah vseh velikosti. Postavljene na družbeno in naravovarstveno sprejemljive lokacije predstavljajo ogromen še neizkoriščen vir energije, kar je v luči trenutne krize še dodatna prednost.
Ali je potem res opravičljivo, da degradiramo še zadnji zavarovani in biotsko pestri odsek spodnje Save za le nekaj let morda koristnega delovanja HE Mokrice, dokler ne zgradimo JEK2?
Iz dodatka za presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja za to hidroelektrarno vidimo, kako naravno bogato je to območje in kako bi izgradnja tega projekta nepovratno prizadela življenjski krogotok biodiverzitete vodnega in priobalnega okolja. Ribje steze ter omilitveni in izravnalni ukrepi, ki jih načrtuje investitor, le fragmentirano blažijo negativne vplive in nikakor ne morejo odpraviti posledic tako drastičnih posegov v savski vodotok, ki so ga nekoč poseljevale ribe jesetri in jih danes v Savi ni več. Zadnji odsek Save pred mejo s Hrvaško ni samo nekaj kilometrov Save, je tudi povezovalni koridor za živali, ki živijo v porečju Krke in Sotle.
Ko reke čezmerno ograjujemo in obremenjujemo, nepovratno vplivamo na vodne ekosisteme, ki ključno prispevajo k samočistilni sposobnosti vodotokov. Z omejevanjem naravne prodonosnosti rek trajno uničujemo edinstven rečni habitat, prodišča, s čimer trajno izgubljamo specifično biodiverziteto, ki je vezana na ta tip habitata. Pri tem ne zaznavamo le lokalnih, ampak globalna izumiranja vrst endemitov. Hidroelektrarnam zato pripisujemo še posebno visok negativen biodiverzitetni odtis, ki bo ostal nepovraten, tudi če bi pozneje morda prišlo do njihovih demontaž in poskusov renaturacije rečne struge in obrečnega prostora. Zaradi pospešenih procesov izumiranja vrst, vezanih na rečni ekosistem, trajno izgubljamo biotsko pestrost za našo mlado in prihodnje generacije.
Zaključujemo, da z gradnjo novih HE v Sloveniji:
Prispevamo k zmanjševanju najkakovostnejših virov pitne vode, ki je naša ustavna pravica.
Ne prispevamo k zelenemu in obnovljivemu energetskemu sistemu, saj hidroenergija še zdaleč ni obnovljiva v biološkem pomenu, ker se pogojno obnavlja le voda, ne pa tudi življenje v njej, porečju in na širšem območju. Pogojno obnovljiva je voda zato, ker bodo na potrebno količino za delovanje HE nedvomno vplivale predvidene podnebne spremembe in vedno pogostejše suše. To letos že zaskrbljujoče občutimo v Sloveniji, ko del HE na Soči ni obratoval, delovanje HE na Savi in Dravi pa je okrnjeno.
prof. dr. Tamara Lah Turnšek
dr. Darja Stanič
doc. dr. Al Vrezec
