Projekti in reforme za izhod iz krize, razvoj in blaginjo (3)
Opozoriti želim, da obvozna proga iz Kopra do avstrijske meje mimo glavnega mesta že obstaja.
Odpri galerijo
Posodobimo pravočasno bohinjsko progo, saj je ena in edina obvozna proga, ki bo lahko zelo olajšala rešitev ljubljanskega prometnega problema. Foto Jože Suhadolnik/Delo
V časopisu Delo že nekaj časa poteka pestra razprava o potrebi po preureditvi železniškega vozlišča skozi Ljubljano – tudi v članku z naslovom Projekti in reforme za izhod iz krize, razvoj in blaginjo (Delo, 8. marca, stran 3).
Dejstva so jasna, po zgraditvi drugega tira med Koprom in Divačo enkrat v tem desetletju se bo tranzitni tovor iz Kopra v srednjeevropske države bistveno povečal. Že zdaj pa tranzit tovornih vlakov skozi naše glavno mesto predstavlja glavni prometni problem države. Zaradi tovora se ne more urediti učinkovit potniški promet, posledično dnevni migranti za prihod v Ljubljano uporabljajo osebne avtomobile ... Začarani krog, ki preprečuje ureditev ne samo prometno zelene prestolnice, ampak posledično tudi države. Da niti ne govorim o širšem urbanističnem razvoju Ljubljane, na kar opozarjata avtorja odziva na članek z zgornjim naslovom Peter Kerševan, u.d.i.a. in Milan Kovač, u.d.i.a. v Pismih bralcev 19. marca.
Rešitev tega ključnega prostorskega problema je v umiku tovornega prometa iz središča mesta. Pri tem predvideni Tivolski lok pravzaprav ni neka trajna rešitev, saj bo tovorni promet še zmeraj potekal čez večinoma urbano območje glavnega mesta, le da ga bo vlak prevozil samo enkrat, in ne dvakrat kot danes, ko mora menjati smer vožnje. Ali se bo rešitev tega res velikega problema iskalo v obvozni tovorni progi ali v poglobitvi železnice skozi železniško postajo, ne vem. To je stvar odločitve mesta, že danes pa je jasno, da bo le ta draga, dolgotrajna in izjemno zahtevna.
Moj namen je samo opozoriti na dejstvo, da obvozna proga iz Kopra do avstrijske meje mimo glavnega mesta že obstaja. Posodobljena in elektrificirana bohinjska proga med Sežano in Jesenicami, ki obide najbolj urbanizirana območja Slovenije, bi lahko – vsaj v času gradenj – zelo pomagala pri rešitvi ljubljanskega prometnega vozla. Dokler načrti in ideje le pohajajo po mizah projektantov, politikov in drugih odločevalcev, se zdi vsaka rešitev izvedljiva. Težje pa bo, ko bo treba ideje, kakršnekoli že bodo, udejanjiti na terenu. Takrat bo vsak najmanjši delež vlakov, ki bo lahko potoval drugod, predstavljal veliko olajšanje tako pri gradbenih delih kot pri izogibanju zastojev v pristanišču Koper.
Zato želim še enkrat opozoriti – posodobimo pravočasno bohinjsko progo, saj je ena in edina obvozna proga, ki bo lahko zelo olajšala rešitev ljubljanskega prometnega problema. Tako kot že letos ob obnovi proge med Kranjem in Jesenicami, čeprav zastarela in propadajoča, rešuje probleme dobav v železarni Jesenice in z njo povezanih podjetjih.
Hkrati pa bo v prihodnosti predstavljala takšno sodobno regionalno in »zelenemu prehodu« skladno železniško povezavo, na katero bomo lahko ponosni.
Dejstva so jasna, po zgraditvi drugega tira med Koprom in Divačo enkrat v tem desetletju se bo tranzitni tovor iz Kopra v srednjeevropske države bistveno povečal. Že zdaj pa tranzit tovornih vlakov skozi naše glavno mesto predstavlja glavni prometni problem države. Zaradi tovora se ne more urediti učinkovit potniški promet, posledično dnevni migranti za prihod v Ljubljano uporabljajo osebne avtomobile ... Začarani krog, ki preprečuje ureditev ne samo prometno zelene prestolnice, ampak posledično tudi države. Da niti ne govorim o širšem urbanističnem razvoju Ljubljane, na kar opozarjata avtorja odziva na članek z zgornjim naslovom Peter Kerševan, u.d.i.a. in Milan Kovač, u.d.i.a. v Pismih bralcev 19. marca.
Rešitev tega ključnega prostorskega problema je v umiku tovornega prometa iz središča mesta. Pri tem predvideni Tivolski lok pravzaprav ni neka trajna rešitev, saj bo tovorni promet še zmeraj potekal čez večinoma urbano območje glavnega mesta, le da ga bo vlak prevozil samo enkrat, in ne dvakrat kot danes, ko mora menjati smer vožnje. Ali se bo rešitev tega res velikega problema iskalo v obvozni tovorni progi ali v poglobitvi železnice skozi železniško postajo, ne vem. To je stvar odločitve mesta, že danes pa je jasno, da bo le ta draga, dolgotrajna in izjemno zahtevna.
Moj namen je samo opozoriti na dejstvo, da obvozna proga iz Kopra do avstrijske meje mimo glavnega mesta že obstaja. Posodobljena in elektrificirana bohinjska proga med Sežano in Jesenicami, ki obide najbolj urbanizirana območja Slovenije, bi lahko – vsaj v času gradenj – zelo pomagala pri rešitvi ljubljanskega prometnega vozla. Dokler načrti in ideje le pohajajo po mizah projektantov, politikov in drugih odločevalcev, se zdi vsaka rešitev izvedljiva. Težje pa bo, ko bo treba ideje, kakršnekoli že bodo, udejanjiti na terenu. Takrat bo vsak najmanjši delež vlakov, ki bo lahko potoval drugod, predstavljal veliko olajšanje tako pri gradbenih delih kot pri izogibanju zastojev v pristanišču Koper.
Zato želim še enkrat opozoriti – posodobimo pravočasno bohinjsko progo, saj je ena in edina obvozna proga, ki bo lahko zelo olajšala rešitev ljubljanskega prometnega problema. Tako kot že letos ob obnovi proge med Kranjem in Jesenicami, čeprav zastarela in propadajoča, rešuje probleme dobav v železarni Jesenice in z njo povezanih podjetjih.
Hkrati pa bo v prihodnosti predstavljala takšno sodobno regionalno in »zelenemu prehodu« skladno železniško povezavo, na katero bomo lahko ponosni.
