Projekti ter reforme za izhod iz krize, razvoj in blaginjo (2)
Ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča je pomembna za urbanistični razvoj naše danes pohabljene prestolnice.
Odpri galerijo
Ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča ni pomembna samo za dolgoročni razvoj železniškega prometa v glavnem mestu, ampak tudi za razvoj mesta. Foto Mavric Pivk
Nejc Gole v članku pod naslovom Projekti ter reforme za izhod iz krize, razvoj in blaginjo poroča o ljubljanskem železniškem vozlišču in navaja tudi mnenje generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa, ki ga v nadaljevanju komentirava.
Gospod Mes poudarja, da je treba pred začetkom gradnje drugega tira med Koprom in Divačo urediti vozlišče okoli Ljubljane z obvoznico za tovorni železniški promet kot tudi vpadnice potniškega prometa z Vrhnike, iz Kamnika, Grosuplja, Kranja in Zasavja, kar je pomembno za dolgoročni razvoj železniškega potniškega prometa v glavnem mestu. Z elektrifikacijo, ponekod z graditvijo drugega tira ali nove proge, ureditvijo sedanjih in novih postajališč in uvedbo taktnih (»shuttle«) vlakov, ki bi prihajali in odhajali na 15 minut, bi vožnja z vlakom v Ljubljano postala hitrejša in udobnejša kot z avtomobilom, kar bi bistveno pripomoglo k zelenim ciljem Slovenije, saj bi se zmanjšal avtomobilski promet. Eden ciljev mehanizma za okrevanje in odpornost je podpora zelenemu prehodu, tako da mora vsak načrt vključevati najmanj 37 odstotkov odhodkov, povezanih s podnebjem. Takšen projekt je treba voditi in ga v Bruslju predstavljati celovito, ne pa s posamičnimi projekti, kot je obnova posamezne železniške postaje.
Zgornje pomembno sporočilo gospoda Mesa sva iz časopisnega članka skoraj v celoti prepisala. Dopolnila bi le, da ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča ni pomembna samo za dolgoročni razvoj železniškega prometa v glavnem mestu, temveč predvsem za urbanistični razvoj naše danes pohabljene prestolnice RS.
Tudi midva sva vse od leta 2013 poudarjala pomembnost hitre komunikacije taktnih (»shuttle«) povezav z okolico in ureditev zelene Ljubljane. Upava na predstavitev celovitega projekta prometne ureditve Ljubljane v Bruslju, saj projekta ni mogoče izvesti s posameznimi nasprotujočimi si delnimi projekti (Tivolski lok, poglobljena železnica v postajnem poslopju …).
Tržaška vpadnica potniškega prometa z Vrhnike bi sledila obvoznici in se ukinila na relaciji Vič–Pivovarna Union, kar bi imelo daljnosežne posledice za urbanistični razvoj. V središče Ljubljane bi se vrnil del občine Vič, Rožna dolina in Tivoli z okolico – zelena pljuča Ljubljane. Investicije za Tivolski lok, ki se projektira že od leta 2016, in za posodobljenje železnice Brezovica–Pivovarna Union niso potrebne. Na opuščenem železniškem pasu, na prestižni mestni lokaciji je prostor za gradnjo mestnih in vladnih palač in zelenih površin, dodanih parku Tivoli. Vpadnica iz Kamnika bi povezala športni center Stožice s središčem Ljubljane. Nujna je tudi povezava mesta z letališčem Brnik. Pogosta povezava med postajo Ljubljana in BTC je izrednega pomena za razvoj satelitskega mesta BTC Ljubljana City 2, nanjo pa bi se priključila dolenjska vpadnica skozi nov predor pod Golovcem.
Tudi z delno prestavitvijo dolenjske železnice se sprostijo zemljišča v središču nekdanjega ljubljanskega predmestja Kurja vas, ob Gruberjevem kanalu. Zemljišča, ki so bila odvzeta naši najstarejši znanstveni instituciji ob gradnji dolenjske železnice, bi se povrnila Botaničnemu vrtu.
Gospod Mes poudarja, da je treba pred začetkom gradnje drugega tira med Koprom in Divačo urediti vozlišče okoli Ljubljane z obvoznico za tovorni železniški promet kot tudi vpadnice potniškega prometa z Vrhnike, iz Kamnika, Grosuplja, Kranja in Zasavja, kar je pomembno za dolgoročni razvoj železniškega potniškega prometa v glavnem mestu. Z elektrifikacijo, ponekod z graditvijo drugega tira ali nove proge, ureditvijo sedanjih in novih postajališč in uvedbo taktnih (»shuttle«) vlakov, ki bi prihajali in odhajali na 15 minut, bi vožnja z vlakom v Ljubljano postala hitrejša in udobnejša kot z avtomobilom, kar bi bistveno pripomoglo k zelenim ciljem Slovenije, saj bi se zmanjšal avtomobilski promet. Eden ciljev mehanizma za okrevanje in odpornost je podpora zelenemu prehodu, tako da mora vsak načrt vključevati najmanj 37 odstotkov odhodkov, povezanih s podnebjem. Takšen projekt je treba voditi in ga v Bruslju predstavljati celovito, ne pa s posamičnimi projekti, kot je obnova posamezne železniške postaje.
Zgornje pomembno sporočilo gospoda Mesa sva iz časopisnega članka skoraj v celoti prepisala. Dopolnila bi le, da ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča ni pomembna samo za dolgoročni razvoj železniškega prometa v glavnem mestu, temveč predvsem za urbanistični razvoj naše danes pohabljene prestolnice RS.
Tudi midva sva vse od leta 2013 poudarjala pomembnost hitre komunikacije taktnih (»shuttle«) povezav z okolico in ureditev zelene Ljubljane. Upava na predstavitev celovitega projekta prometne ureditve Ljubljane v Bruslju, saj projekta ni mogoče izvesti s posameznimi nasprotujočimi si delnimi projekti (Tivolski lok, poglobljena železnica v postajnem poslopju …).
Tržaška vpadnica potniškega prometa z Vrhnike bi sledila obvoznici in se ukinila na relaciji Vič–Pivovarna Union, kar bi imelo daljnosežne posledice za urbanistični razvoj. V središče Ljubljane bi se vrnil del občine Vič, Rožna dolina in Tivoli z okolico – zelena pljuča Ljubljane. Investicije za Tivolski lok, ki se projektira že od leta 2016, in za posodobljenje železnice Brezovica–Pivovarna Union niso potrebne. Na opuščenem železniškem pasu, na prestižni mestni lokaciji je prostor za gradnjo mestnih in vladnih palač in zelenih površin, dodanih parku Tivoli. Vpadnica iz Kamnika bi povezala športni center Stožice s središčem Ljubljane. Nujna je tudi povezava mesta z letališčem Brnik. Pogosta povezava med postajo Ljubljana in BTC je izrednega pomena za razvoj satelitskega mesta BTC Ljubljana City 2, nanjo pa bi se priključila dolenjska vpadnica skozi nov predor pod Golovcem.
Tudi z delno prestavitvijo dolenjske železnice se sprostijo zemljišča v središču nekdanjega ljubljanskega predmestja Kurja vas, ob Gruberjevem kanalu. Zemljišča, ki so bila odvzeta naši najstarejši znanstveni instituciji ob gradnji dolenjske železnice, bi se povrnila Botaničnemu vrtu.
