Smrtonosna hitrost na naših cestah
Letos zaradi neprilagojene hitrosti beležimo že skoraj toliko smrtnih žrtev kot v celotnem letu 2020.
Odpri galerijo
Učinek tunelskega vida ob višji hitrosti. FOTO: Policija
Čeprav je bilo letos celo nekoliko manj prometnih nesreč, ki so se zgodile zaradi »neprilagojene hitrosti«, pa so skrb zbujajoče najhujše posledice teh nesreč. V njih je samo do 15. julija umrl le en človek manj kot lani v celotnem letu. Le pet kilometrov na uro je lahko ločnica med lahkim trčenjem in hudo prometno nesrečo, ob začetku preventivne akcije poudarjajo policisti.
Včeraj se je namreč začela nacionalna preventivna akcija Hitrost, ki bo potekala do 15. avgusta. »V tem času bomo policisti preverjali, ali vozite prehitro. Letos je bilo do 15. julija 1335 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani (1406). A zelo zaskrbljujoče so najhujše posledice teh prometnih nesreč – letos namreč zaradi neprilagojene hitrosti beležimo že 26 smrtnih žrtev, skoraj toliko, kot v celotnem letu 2020, ko je bilo 27 smrtnih žrtev,« pravijo na policiji. Do 20. julija 2021 je bilo kljub manjšemu obsegu prometa v prvem četrtletju ugotovljenih kar 74.522 kršitev omejitev hitrosti, to je skoraj 11.000 kršitev več kot v enakem obdobju 2020 (63.614). Kršitve cestnoprometnih predpisov s področja hitrosti sicer predstavljajo približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev.
Skoraj polovica nesreč, ki se je zgodila zaradi hitrosti, in sicer 660, je bilo med petkom in nedeljo. Med žrtvami nesreč je bilo letos največ, kar sedem, voznikov motornih koles, pet voznikov osebnih avtomobilov, štirje pešci, ki prometne nesreče, v kateri so umrli, niso povzročili, štirje vozniki tovornih vozil, dva potnika, ter po en voznik mopeda, štirikolesnika, traktorja in en kolesar.
Nekoliko manj (šest odstotkov) je bilo lažjih in hudih poškodb, prvih 123, drugih pa 619. Zaradi hitrosti so največ lažjih poškodb dobili vozniki osebnih avtomobilov (256), kolesarji (136) in potniki (96). Pri hudih poškodbah so letos izpostavljeni kolesarji (35), vozniki motornih koles (25) in vozniki osebnih avtomobilov (24).
Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti v letošnjem letu izstopa starostna skupina od 25 do 34 let, pojasnjujejo na policiji: »Udeleženci iz te starostne skupine so povzročili največ, 306 prometnih nesreč, pa tudi največ smrtnih prometnih nesreč, teh je bilo kar sedem. Udeleženci starostne skupine od 45 do 54 let so povzročili šest smrtnih prometnih nesreč, nad 64 leti pa štiri smrtne prometne nesreče.
Največ hudih telesnih poškodb (24) so povzročili udeleženci starostne skupine od 18 do 24 let, največ lažjih telesnih poškodb pa iz starostne skupine od 25 do 34 let (149). »Zelo zaskrbljujoče pa je tudi, da je bilo kar sedem smrtnih žrtev prometnih nesreč zaradi udeležencev, ki so poleg neprilagojene hitrosti vozili še pod vplivom alkohola«, še dodajajo na policiji.
Med vožnjo moramo zaznati čim več podrobnosti na cesti in okrog nje, s povečanjem hitrosti pa se voznikovo vidno polje zožuje, kar privede do tako imenovanega tunelskega vida, pojasnjujejo policisti: »Čim hitreje vozimo, tem dalje pred vozilo usmerjamo pogled, ožje je naše vidno polje. Zato težje zaznamo ali sploh ne zaznamo dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, morebitnih vključevanj z bočnih cest oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti sicer lahko.
Če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek in ustrezno ter varno reagiramo.«
Včeraj se je namreč začela nacionalna preventivna akcija Hitrost, ki bo potekala do 15. avgusta. »V tem času bomo policisti preverjali, ali vozite prehitro. Letos je bilo do 15. julija 1335 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani (1406). A zelo zaskrbljujoče so najhujše posledice teh prometnih nesreč – letos namreč zaradi neprilagojene hitrosti beležimo že 26 smrtnih žrtev, skoraj toliko, kot v celotnem letu 2020, ko je bilo 27 smrtnih žrtev,« pravijo na policiji. Do 20. julija 2021 je bilo kljub manjšemu obsegu prometa v prvem četrtletju ugotovljenih kar 74.522 kršitev omejitev hitrosti, to je skoraj 11.000 kršitev več kot v enakem obdobju 2020 (63.614). Kršitve cestnoprometnih predpisov s področja hitrosti sicer predstavljajo približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev.
Morilskih 60 na uro
Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 kilometrih na uro tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno (deset odstotkov). Pri višjih hitrostih se tveganje zelo poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 kilometrov na uro je enak padcu z višine 9,8 metra. Pri hitrosti vozila 60 kilometrov na uro je verjetnost preživetja pešca samo še desetodstotna.
Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 kilometrih na uro tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno (deset odstotkov). Pri višjih hitrostih se tveganje zelo poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 kilometrov na uro je enak padcu z višine 9,8 metra. Pri hitrosti vozila 60 kilometrov na uro je verjetnost preživetja pešca samo še desetodstotna.
Največ žrtev med motoristi
Skoraj polovica nesreč, ki se je zgodila zaradi hitrosti, in sicer 660, je bilo med petkom in nedeljo. Med žrtvami nesreč je bilo letos največ, kar sedem, voznikov motornih koles, pet voznikov osebnih avtomobilov, štirje pešci, ki prometne nesreče, v kateri so umrli, niso povzročili, štirje vozniki tovornih vozil, dva potnika, ter po en voznik mopeda, štirikolesnika, traktorja in en kolesar.
Nekoliko manj (šest odstotkov) je bilo lažjih in hudih poškodb, prvih 123, drugih pa 619. Zaradi hitrosti so največ lažjih poškodb dobili vozniki osebnih avtomobilov (256), kolesarji (136) in potniki (96). Pri hudih poškodbah so letos izpostavljeni kolesarji (35), vozniki motornih koles (25) in vozniki osebnih avtomobilov (24).
Umrla dva motorista
V nedeljo ob 20.40 uri je med Majšperkom in Lovrencem na Dravskem polju umrl 25-letni voznik motornega kolesa iz Haloz. Nesreča se je zgodila, ko je 20-letni voznik osebnega avtomobila, doma iz Rogaške Slatine, v križišču med zavijanjem na levo zaprl pot 25-letnemu vozniku neregistriranega motornega kolesa. Motorist je kljub zaviranju in umikanju v levo trčil v desno bočno stran osebnega avtomobila. Med padcem se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. V nesreči se je lažje poškodovala 25-letna sopotnica na njegovem motornem kolesu. V soboto ob 10.35 pa je 56-letni motorist med prehitevanjem kolone vozil na cesti med Bohinjsko Belo in Nomenjem trčil v osebni avtomobil v trenutku, ko je voznik tega vozila pravilno zavijal levo na stransko pot. Motorist je na kraju nesreče umrl.
V nedeljo ob 20.40 uri je med Majšperkom in Lovrencem na Dravskem polju umrl 25-letni voznik motornega kolesa iz Haloz. Nesreča se je zgodila, ko je 20-letni voznik osebnega avtomobila, doma iz Rogaške Slatine, v križišču med zavijanjem na levo zaprl pot 25-letnemu vozniku neregistriranega motornega kolesa. Motorist je kljub zaviranju in umikanju v levo trčil v desno bočno stran osebnega avtomobila. Med padcem se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. V nesreči se je lažje poškodovala 25-letna sopotnica na njegovem motornem kolesu. V soboto ob 10.35 pa je 56-letni motorist med prehitevanjem kolone vozil na cesti med Bohinjsko Belo in Nomenjem trčil v osebni avtomobil v trenutku, ko je voznik tega vozila pravilno zavijal levo na stransko pot. Motorist je na kraju nesreče umrl.
Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti v letošnjem letu izstopa starostna skupina od 25 do 34 let, pojasnjujejo na policiji: »Udeleženci iz te starostne skupine so povzročili največ, 306 prometnih nesreč, pa tudi največ smrtnih prometnih nesreč, teh je bilo kar sedem. Udeleženci starostne skupine od 45 do 54 let so povzročili šest smrtnih prometnih nesreč, nad 64 leti pa štiri smrtne prometne nesreče.
Policisti te dni poostreno lovijo prehitre voznike. FOTO: Leon Vidic
Največ hudih telesnih poškodb (24) so povzročili udeleženci starostne skupine od 18 do 24 let, največ lažjih telesnih poškodb pa iz starostne skupine od 25 do 34 let (149). »Zelo zaskrbljujoče pa je tudi, da je bilo kar sedem smrtnih žrtev prometnih nesreč zaradi udeležencev, ki so poleg neprilagojene hitrosti vozili še pod vplivom alkohola«, še dodajajo na policiji.
Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti v letošnjem letu izstopa starostna skupina 25–34 let.
Tunelski vid
Med vožnjo moramo zaznati čim več podrobnosti na cesti in okrog nje, s povečanjem hitrosti pa se voznikovo vidno polje zožuje, kar privede do tako imenovanega tunelskega vida, pojasnjujejo policisti: »Čim hitreje vozimo, tem dalje pred vozilo usmerjamo pogled, ožje je naše vidno polje. Zato težje zaznamo ali sploh ne zaznamo dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, morebitnih vključevanj z bočnih cest oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti sicer lahko.
Če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek in ustrezno ter varno reagiramo.«
