Tiskane izdaje
Ljubljana − Ko je slovenski košarkarski zvezdnik Goran Dragić pred dnevi dopustoval na hrvaškem Murterju, je na plaži pri restavraciji Morski pas izgubil denarnico z dokumenti. To je našel čistilec plaže Marino Pirije in ravnal nadvse moralno. Preverili smo, kako pravilno ravnati, če se znajdemo v vlogi najditelja denarja ali drugih stvari.
Denarnico Gorana Dragića z denarjem, dokumenti, bančnimi karticami ... je najditelj Marino Pirije spravil v žep, nadaljeval čiščenje plaže, po končanem delu pa denarnico izročil upravi družbe, za katero dela. Denarnico so odnesli na hrvaško policijo, prek Košarkarske zveze Slovenije pa so stopili v stik z Dragićem.
Košarkar je Marinu Piriji pripravil kuverto z denarjem kot nagrado, sporočil pa je še, da bi se s poštenim najditeljem tudi osebno dobil. Srečanje se je nato spremenilo v pravi družinski dogodek, poleg stiskov rok, objemov in skupinskega fotografiranja se je Dragić podpisal tudi na žogo čistilčevemu 12-letnemu sinu, sicer tudi navdušenemu mlademu košarkarju.
Lahko gre za kaznivo
Brez dvoma ob takšni priložnosti marsikoga zasrbijo prsti, saj se večina verjetno ukvarja le z vprašanjem, ali je dejanje moralno sporno, ne pa tudi kaznivo. Enako je z drugimi najdenimi predmeti, ne samo z gotovino. Če najdeni denar spravite v svoj žep ali najdene stvari vzamete zase, vam zaradi kaznivega dejanja zatajitve grozi denarna kazen ali do enega leta zapora. Pregon se ne začne po uradni dolžnosti, ampak na predlog oškodovanca.
Drago Menegalija, predstavnik policije s področja kriminalitete, nam je pojasnil, da občani najdenih stvari ne smejo zadržati, temveč jih morajo izročiti policiji, kjer o najdbi sestavijo zapisnik.
Če je lastnik znan, se mu predmet vrne, če pa ga ne izsledijo, predmet nekaj časa hranijo na policiji, lahko pa tudi pri najditelju. Če se stvar pusti v hrambi pri najditelju, ga policija opozori, da stvari v času hrambe ne sme uporabljati oziroma z njo razpolagati in da mora zanjo skrbeti kot dober gospodar. A obstajajo izjeme, ko najdena reč brez dvoma ostane na policiji, denimo, ko gre za orožje.
Dražba s policije na finančno upravo
Postopek ravnanja z najdenimi stvarmi je natančneje opredeljen v stvarnopravnem zakoniku in pravilniku o postopku z najdenimi stvarmi. Pravilnik tudi določa, da policija zaradi vrste, količine ali lastnosti najdenih stvari zagotovi posebne pogoje in način hrambe, tako da sklene pogodbo za hrambo z ustreznimi fizičnimi ali pravnimi osebami.
Še do pred kratkim so najdene predmete, kjer lastnik ni bil znan, posamezne policijske uprave dale v prodajo na javno dražbo. A so se pravila spremenila, zdaj policija najdeni predmet (bodisi ga najdejo sami ali pa ga prinesejo občani) hranijo do 30 dni, po poteku omenjenega tega roka pa predajo v hrambo in upravljanje finančni upravi.
Če lastnika ne najdejo ali pošteni najditelj ne izkaže interesa za pridobitev lastninske pravice, gre na javno dražbo, dobiček pa oplemeniti državni proračun. Po enakem postopku policija ravna tudi z gotovino, le da se v tem primeru denar položi na poseben račun državnega proračuna. Lastnik izgubljenega predmeta se lahko najde tudi po prodaji na dražbi. V tem primeru, če seveda res dokaže lastništvo, je upravičen do izkupička od prodaje, vendar mu odbijejo stroške hrambe.
