Igor Bavčar je imel z Microtrustom, s podjetjem v lasti Nastje Sušinskega, opcijsko pogodbo, da bo kupil 7,3-odstotni paket delnic Istrabenza za približno 24 milijonov evrov. Nakup je nameraval speljati z lombardnim kreditom (zastavitvijo istih kupljenih delnic), ki so ga ponujale banke. Potem je Boško Šrot začel (pri tem gre za pogodbe, ki so bile drugače datirane, kot so bile sklenjene) prodajo 7,3-odstotnega paketa delnic tako, da je ta paket najprej za 23 milijonov evrov pristal v hčerinski družbi Pivovarne Laško, nato je Plinfin to prenesel na Sportino, Bahtijaru Basjroviću, ta ga je 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona evrov prodal Microtrustu, istega dne je Microtrust prodal delež Pom Investu za 49,2 milijona evrov in pri tem zaslužil 24,3 milijona evrov. Microtrust je denar dobil po tem, ko je paket prodal Potezi Naložbe Branka Drobnaka, ta pa je končni (in »pravi«) denar dobil od NFD Holdinga (Staneta Valanta).
V tem poslu je torej Microtrust prejel 24,3 milijona evrov in je zaradi opcijske pogodbe Bavčarju izplačal 21,68 milijona evrov nadomestila, ker ni njemu prodal Istrabenzovega paketa v višini 7,3 odstotka. Igor Bavčar nam je včeraj povedal, da je za FB Investicije v celoti plačal 18 milijonov evrov, nekaj je investiral v nepremičnine, na njegovem, zdaj sodno blokiranem transakcijskem računu pri NLB pa je ostalo še 2,4 milijona evrov. Z nakupom FB Investicije je Bavčar prišel do večinskega lastništva Maksime Holdinga, ki je obvladovala približno eno četrtino Istrabenza.
Bavčar je zatrdil, da je bil posel z njegove strani zakonit in da preiskovalci nezakonitost posla pripisujejo Bošku Šrotu, češ da je delež prodal prepoceni. »Dohodek sem prijavil davčni upravi, ki pa mi je marca 2008 odgovorila, da mi za ta znesek ni treba plačati davka, ker je šlo za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti. Pozneje, ko me je prijavil Zoran Janković, je davčna uprava spremenila mnenje, zdaj pa terja davek in v zvezi s tem se še pravdamo. Primer je na drugi stopnji. Davčna se je oprla na Jankovićeve argumente, da je šlo za antidatirane pogodbe. Če bi se jaz hotel izogniti plačilu davka, ne bi spraševal davčne uprave, koliko davka naj plačam za teh 21,68 milijona evrov,« je dejal Igor Bavčar.
***
Istrabenz, d. d., je moral leta 2009 v postopek prisilne poravnave. Skupina Istrabenz je imela leta 2009 837 milijonov neto poslovnih sredstev in 814 milijonov finančnega dolga. Lani je po prodaji Droge Kolinske ostalo skupini 389 milijonov evrov neto poslovnih sredstev in 388 milijonov evrov finančnega dolga. Sam holding je imel leta 2009 521 milijonov evrov poslovnih sredstev in 462 milijonov evrov finančnega dolga, konec lanskega leta pa je imel še 258 milijonov evrov neto poslovnih sredstev in 230 milijonov evrov finančnega dolga. Skupina je imela lani 12 milijonov evrov čiste izgube, holding pa (zaradi uspešne prodaje Droge Kolinske) celo 6,9 milijona evrov pozitivnega čistega poslovnega izida (dobička). Nova uprava Istrabenza, ki jo vodi Rudi Grbec, si prizadeva poiskati rešitev za predčasni zaključek prisilne poravnave s sklenitvijo novega dogovora med družbo, delničarji in bankami, kar bi Istrabenzu omogočalo zadržanje večjega dela premoženja in potencialne rasti kot v primeru izvrševanja prisilne poravnave.