Popovič obsojen po določilu, ki še ni veljalo

Koper – »V dolgoletni pravni praksi odvetniške pisarne Mira Senice se s primerom tako hudih napak in kršitev še nismo soočili. Zato obstaja utemeljen dvom v objektivnost in nepristranskost sodišča prve stopnje,« je dejal Uroš Čop iz pisarne Senica, ki zastopa Borisa Popoviča v pritožbi na višjem sodišču v Kopru.

Tožilka Nataša Valenčič Kuštra pa je za Popoviča zahtevala višjo, torej štiriletno zaporno kazen in triletno prepoved funkcije. Obtožbe na račun dela koprskega okrožnega sodišča, dvomi, kdo je sploh povzročil škodo v primeru Serming, višje kazni za Popoviča in direktorico občinske uprave Sabino Mozetič (z enega na dve leti zapora), to je povzetek včerajšnje javne pritožbene seje na koprskem višjem sodišču. Prvostopenjsko sodišče je Popoviča obsodilo na triletno zaporno kazen, Mozetičevo in cenilca Rajka Srednika na eno leto, vse tri pa na dvoletno prepoved opravljanja funkcije oziroma službe.

Odvetnik Uroš Čop je razkril, da je sodnica Meri Mikac obsodila Popoviča za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, ker naj bi drugemu (Sermingu) pridobil premoženjsko korist (4,7 milijona evrov), čeprav take kvalifikacije kaznivega dejanja tedaj veljavni zakon ni predvideval. To pomeni, da ga je sodnica na prvi stopnji kaznovala za dejanje, ki v času storitve sploh ni bilo sankcionirano. Menil je tudi, da sodišče ni dokazalo subjektivne ali krivdne odgovornosti.

Je obstajal »vmesni člen«?

Sodišče je samo domnevalo, da je Popovič vplival na cenilca Rajka Srednika, naj prikroji sodno cenitev, čeprav je Popovič videl Srednika prvič videl šele na sodni obravnavi. Da bi res obstajal »vmesni člen«, kdo naj bi bil, kako, kdaj in na kakšen način naj bi cenilcu naročil, kakšna naj bi bila cenitev, sodišče ni povedalo, opredelilo, še manj dokazalo. »Kazenska odgovornost Popoviča bi bila, če bi bilo dokazano, da je dodatni razpisni pogoj predlagal, zahteval ali odredil prav on in bi ob dodatnem pogoju vedel, da je to protipravno,« je razložil Čop. Dodatni pogoj je v razpis za prodajo zemljišča dodala odvetniška pisarna Matoz, ki je takrat delala za občinsko upravo, več strokovnjakov, na čelu z Janezom Čebuljem, pa je dodalo strokovno mnenje, da ta dodatni pogoj zakonsko ni bil sporen. Pisarna Senica je navedla, da od sodišča angažirana cenilka (Špenger Benko) ni usposobljena in ni pooblaščena sodna cenilka za ocenjevanje vrednosti nepremičnin.

Deset različnih cenitev

Odvetnik Mozetičeve Branko Gvozdič je dejal, da bi morala sodnica zagotoviti že videz nepristranskosti in se vsaj zaradi dveh primerov očitnih konfliktov interesov izločiti iz sojenja Popoviču. Med sojenjem je postalo jasno, da je sodnica dobra prijateljica Popovičeve goreče politične nasprotnice Polke Boškovič, ki je že več mesecev prej napovedala kandidaturo za koprsko županjo in sta v času sojenja že kupili skupne letalske karte za letovanje na Maldivih. Drugi primer neprimernega prijateljstva pa naj bi bil med sodnico Mikac in tožilko Janjo Hvala, kar je postalo jasno šele v drugem sodnem primeru, ko se je Mikčeva izločila iz sojenja ravno zaradi prijateljstva s tožilko.

Odvetnik Luka Zajc je pojasnil, da je bilo v zvezi s cenitvijo zemljišča izdelanih več kot deset zelo različnih cenitev, da je dobila sodna cenilka nalogo primerjati prodano zemljišče s tremi vnaprej določenimi nepremičninami, ampak na povsem drugem koncu Kopra, v središču, kjer so cene logično tudi trikrat višje. Igor Kocjančič pa je v imenu podjetja Serming pojasnil, da se je Serming edini prijavil na razpis. Če bi bila cena res tako ugodna in bi bilo zemljišče res vredno 145 evrov za kvadratni meter (in ne 86 evrov), bi se na razpis zagotovo prijavil še kdo, saj še ni bilo recesije in je bilo povpraševanje veliko, kupcev bi se kar trlo, morebitno nezakonit pogoj pa bi zlahka ovrgli s pritožbo na revizijsko komisijo. »Nikakor ne more biti premoženjska korist hipotetična razlika v cenitvah, ampak bi morala biti izražena kot dejanska pridobljena korist.«

Boris Popovič je dejal, da so druga najbližja zemljišča prodajali ceneje, da bi v resnici s komunalnim prispevkom za to zemljišče dobili skoraj 20 milijonov evrov. »Zdaj pa primerjajte to ceno surovega zemljišča (s pogledom na Luko in plinske rezervoarje) s ceno 12 milijonov, za kolikor je bil pred meseci prodan razkošni Grand hotel Metropol s petimi zvezdicami sredi Portoroža, pa boste ugotovili, da je občina odlično prodala. Škodo so naredili tisti, ki so ustavili posel, tam bi bilo vsaj 350 zaposlenih, plačevali bi davke, stroške, ustvarjali bogastvo. Zdaj pa vsega tega ni. Kdo dela tukaj škodo?« Odločitev višjega sodišča bo znana šele čez mesec ali dva.