Tiskane izdaje
Ljubljana - Štiri leta na odprtem oddelku zapora - to je bil Matej Raščan, pogrebnik nekoč uspešne družbe Delo Revije, pripravljen podpisati v zameno za to, da na ljubljanskem okrožnem sodišču prizna krivdo za kaznivo dejanje zlorabe položaja in nadaljevano kaznivo dejanje poslovne goljufije. S tožilstvom je zato sklenil sporazum.
Tožilec specializiranega državnega tožilstva Boštjan Valenčič je bil z izidom včerajšnjega predobravnavnega naroka zadovoljen, saj mu je uspelo zbrati dovolj dokazov o krivdi Mateja Raščana. Ta svoje sreče ni hotel preizkusiti v »klasičnem postopku«, temveč se je po tem, ko je bila lani sodna preiskava končana in je tožilstvo vložilo obtožbo, pod težo dokazov začel z zagovornikom Stojanom Zdolškom pogajati o vsebini sporazuma o priznanju krivde. Sodnica je tako sporazum kot priznanje krivde sprejela, pri tem pa poudarila, da se je Raščan za priznanje odločil prostovoljno, da je razumel, kaj se mu očita in da je - kar je najbolj pomembno - priznanje podprto z dokazi v sodnem spisu.
Sodišče čaka potrdilo o premoženjskem stanju
Za kaznivo dejanje zlorabe položaja so v sporazumu določili tri leta zapora, za nadaljevano kaznivo dejanje poslovne goljufije leto in dva meseca, enotna kazen pa je štiri leta zapora na odprtem oddelku. Sodnica Alja Kratovac bo narok za izrek kazenske sankcije opravila prihodnji petek, 13. oktobra, od Raščana pa pričakuje potrdilo o njegovem premoženjskem stanju za zadnja tri leta. Raščan je na sodišču povedal, da ni zaposlen, pred tem pa je prejemal plačo v višini 700 evrov (iz poslovnih evidenc je bilo razvidno, da je bil aktiven v ljubljanskem podjetju za finančni inženiring Rajon, v katerem je bil lastnik in direktor). Premoženjskopravnima zahtevkoma vevške tiskarske družbe Set in podjetja Iskra Invest v skupni višini okrog 2,5 milijona evrov, ki se nanašata na nadaljevano kaznivo dejanje poslovne goljufije, je obramba nasprotovala.
Matej Raščan. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Tožilec Valenčič obtožnice na sodišču ni prebral. Kot smo poročali, se je proti nekdanjemu medijskemu mogotcu začela sodna preiskava, ker naj bi s pomočjo podjetij v svoji neposredni ali posredni lasti prevzel Delo Revije in jih nato kot predsednik uprave z namernim izčrpavanjem, pri čemer si je pomagal z zapletenimi finančnimi potezami, oškodoval za več kot 34 milijonov evrov. Raščan je menda po prevzemu Dela Revij izkoristil ugodno bonitetno oceno družbe in jo v zelo kratkem času občutno prezadolžil z najemanjem posojil pri različnih slovenskih bankah, posojila pa nato prenakazal na račune svojih podjetij oziroma svoje osebne račune.
Raščanova družba Monera je leta 2008 prevzela takrat vodilno družbo za izdajanje revij. Bančna posojila so bila slabo zavarovana ali sploh ne, denar bank pa ni bil porabljen za tekoče poslovanje, temveč je Raščan z njim financiral druge lastne projekte, med drugim družbo Rašica in hotel v Srbiji, in izplačal preostale lastnike Dela Revije.
Škoda bo najbrž ostala nepoplačana
Valenčič je pojasnil, da je končna škoda, ki je nastala, v obtožnici ocenjena na približno 11 milijonov evrov. Prvi kredit je znašal približno 15 milijonov evrov in je bil namenjen odkupu družbe Delo Revije, sledil pa je sistem sklepanja kreditnih pogodb in v nadaljevanju kreditnih pogodb, s katerimi je Raščan zapiral prejšnje obveznosti - teh kreditov je bilo skupaj za okrog 65 milijonov evrov. Krediti so bili poplačani v višini dobrih 30 milijonov evrov, tako da je se sprva res govorilo o 34 milijonih evrov, vendar so za nadaljnjih 20 milijonov evrov nepremičnin zasegle banke. Ker teh 11 milijonov evrov ni predmet sporazuma, je zdaj na potezi sodišče. Vendar je odvzem nezakonito pridobljene premoženjskopravne koristi obvezen, zato tožilec pričakuje, da bo sodišče v tem delu tudi odločilo.
Sojenje Raščanu. Foto: Mavric Pivk/Delo
Je pa težko pričakovati, da bi Raščan kdaj vrnil ta denar oziroma bo celotna škoda najbrž ostala nepoplačana. »Pridobitelja koristi« sta Raščanovi družbi Monera in Rašica Point, ki sta v stečaju, v osebnem stečaju je tudi Raščan (pisali smo, da se je v njegovi stečajni masi znašlo le nekaj parcel na Štajerskem in ničvredne delnice, vse skupaj je bilo ocenjeno na nekaj tisoč evrov, kar bi bilo morda dovolj za stroške osebnega stečaja).
»Nisem seznanjen s tem, s kakšnim premoženjem še razpolagata družbi, a govori se o hotelu v Zlatiboru v Srbiji, ki naj bi bil vreden več kot milijon evrov,« je glede tega povedal tožilec.
Naj spomnimo, da je Raščan leta 2005 kupil tekstilno podjetje Rašica, kmalu po tistem pa še družbo Delo Revije, ki je izdajala revije Jana, Lady, Stop, Radar, Kih ... Obe transakciji je izpeljal prek Monere in v celoti z bančnimi posojili. Leta 2007 je pomagal pri izdajanju predvolilnega brezplačnika Ekspres, ki je bil naklonjen takrat vladajoči stranki SDS. Raščan je podjetju Roberta Terška »nepovratno« posodil več kot 300.000 evrov. Leta 2010 se je potegoval tudi za nakup Večera. S podjetjem 3Lan se je dogovoril za soupravljanje časopisne hiše, a je projekt padel v vodo.
NKBM je zaradi neporavnanih obveznosti zasegla blagovne znamke družbe Delo Revije, jih prodala svoji hčerinski družbi NKBM Leasing, ta jih je nato oddala v najem družbam iz skupine Krater, nato je sledila neuspela prodaja blagovnih znamk Princip Medii, družbi Bojana Požarja, ki se mu je v projektu pridružil poslovnež Joc Pečečnik, nazadnje pa je banka blagovne znamke prodala Večerovi hčerinski družbi Večer Revije.
Zaradi domnevno spornih posojil v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) je ovadba doletela tudi nekdanje vodilne v banki z Matjažem Kovačičem na čelu, ki somenda poskrbeli za financiranje kreditno nesposobne Monere. A je to stvar drugih postopkov, ki jih tožilec zaradi interesa preiskave ni hotel komentirati.
Preberite še:
