Tiskane izdaje
Ljubljana – Bruno Blažina, ki je konec oktobra lani prevzel vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), se je v noči na petek pijan s službenim vozilom zaletel v vozilo Darsa. Blažini so ekspresno preklicali pooblastilo za vodenje NPU.
Na policiji o imenih sicer niso govorili, so pa potrdili, da so bili nekaj minut po drugi uri zjutraj obveščeni o prometni nesreči na avtocesti Ljubljana–Vrhnika v bližini Loga pri Brezovici, v kateri je bil udeležen uslužbenec policije.
Policisti so ugotovili, da je voznik službenega osebnega vozila opel astra med vožnjo v smeri Vrhnike s prednjim delom vozila trčil v zadnji del službenega vozila Darsa. Na tem delu so namreč delavci v času nesreče opravljali vzdrževalna dela oziroma kosili travo ob cestišču.
»Vozniku osebnega vozila je bilo zaradi cestnoprometnih prekrškov odvzeto vozniško dovoljenje, kot tudi izdana globa, prav tako pa bo podan obdolžilni predlog, saj so policisti pri vozniku ugotovili stopnjo alkohola nad mejo, ki jo dovoljuje zakon o pravilih cestnega prometa,« so pojasnili na policiji.
Zaradi nesreče bodo zoper Blažino, ki je nesrečo sicer povzročil v prostem času, stekli delovnopravni postopki zaradi kršitev pravilnika o uporabi službenih vozil in kodeksa policijske etike in integritete. Predstojnik pa mu je že preklical pooblastilo za vodenje enote.
Bruno Blažina je kriminalist z večletnimi izkušnjami. Policijski suknjič je prvič oblekel pri devetnajstih, v kriminalistični policiji je od leta 1996. Pravnik in diplomirani varstvoslovec je 2006. magistriral na fakulteti za državne in evropske študije. Tri leta kasneje je postal diplomant akademije ameriškega FBI. Doktorski študij trenutno nadaljuje na fakulteti za varnostne vede. Začasno vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada je prevzel oktobra lani.
V nedavnem intervjuju za Delo še ni razkril, ali se bo prijavil na kmalu objavljen razpis za direktorja, a je bilo iz njegovega pogovora moč zaslediti, da ga ta funkcija zanima. Imel je namreč začrtane okvire, kako v prihodnje voditi slovensko elitno policijsko preiskovalno enoto. A čeprav pred mesecem dni še ni bil povsem prepričan, ali bo delo nadaljeval na NPU, mu je to zdaj gotovo preprečil trk pod vplivom alkohola v Darsovo vozilo na primorski avtocesti.
Alkohol, vožnja in politika
Alkohol za volanom je bil v preteklosti usoden za vrsto pomembnih slovenskih politikov. Najbolj svež primer je minister za lokalno samoupravo v Pahorjevi vladi Henrik Gjerkeš, ki je v jutru po novoletni zabavi na Dolenjski avtocesti napihal kar 1,35 promila in že naslednje popoldne odstopil s položaja.
Največkrat je imel težave na cesti poslanec Zmago Jelinčič, ki so ga policisti leta 2003 kar dvakrat dobili v avtu v alkoholiziranem stanju. V enem od obeh primerov je na cesti Slovenj Gradec–Velenje z bokom službenega avtomobila drsel ob varovalni ograji, policistom pa je zatrdil, da ga je neznanec poskušal zriniti s ceste. Leto kasneje so poslanca ustavili v Radencih, a ni hotel pihati, pa čeprav je – kot so pozneje trdili na policiji – »kazal zunanje znake alkoholiziranosti«.
Sredi 90. let so mediji poročali o težavah poslanca Antona Anderliča, ki ga je zaradi sumljive vožnje ustavila policija. Po nekaterih podatkih je predstavnik ljudstva napihal kar 2,08 promila.
Težave na cesti, a ne zaradi alkohola, sta imela tudi ministra Katarina Kresal in Patrick Vlačič. Prva zaradi prehitre vožnje šoferja službenega avtomobila, drugi pa zato, ker je voznik neupravičeno z modro lučjo po odstavnem pasu prehiteval kolono. Hudo prometno nesrečo, na srečo brez usodnih posledic, pa je imel pred leti na avtocesti pri Naklem sedanji evropski poslanec Jelko Kacin.
