Zaradi obnove hiše obtožili Tovšakovo, Košiča in Horvata

Nekdanja direktorica Vegrada je častila obnovo hiše Simone Dimic za 120.000 evrov.

Objavljeno
18. februar 2015 20.04
Slovenija.Ljubljana.19.10.2010 Foto:Leon Vidic/DELO
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika

Ljubljana – Ljubljana – Specializirano tožilstvo je, kot so nam potrdili, proti nekdanji direktorici Vegrada Hildi Tovšak vložilo novo obtožbo. Tokrat ji očita nepravilnosti v zvezi s sporno obnovo hiše Simone Dimic, nekdanje vodje kabineta predsednika vlade. Poleg Tovšakove sta obtožena še Matej Košič in Roman Horvat.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so nam potrdili, da so obtožbo prejeli v ponedeljek, a ta še ni pravnomočna, dodajajo na tožilstvu. Sodišče je proti Tovšakovi, ki je bila v dosedanjih sodnih postopkih že obsojena na enotno kazen osem let zapora, in njeni desni roki Mateju Košiču na predlog tožilstva 25. julija 2013 uvedlo preiskavo zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v sostorilstvu (predvidena kazen je zapor od enega do osem let), proti partnerju Dimičeve Horvatu pa zaradi napeljevanja k temu dejanju.

Sklep o uvedbi preiskave je postal pravnomočen po tem, ko je zunajobravnavni senat 11. aprila lani zavrnil pritožbe obrambe. Sodno preiskavo so končali 6. novembra lani, tožilstvo pa je zdaj proti trojici napisalo obtožbo.

Kot se je izkazalo, so hišo Simone Dimic v ljubljanskem naselju Murgle obnavljali delavci Vegrada na stroške Vegrada z materialom, namenjenim gradnji ljubljanske soseske Celovški dvori, s čimer da sta Dimičeva in njen partner Horvat prihranila 120.000 evrov.

Kot je pred časom poročala komercialna televizija, sta menda posel julija 2009 sklenila Horvat in Košič v imenu Vegrada-AM, Horvat pa se je s pogodbo, ki menda ni bila podpisana takoj, ampak šele po nekaj mesecih, zavezal, da bo plačal gradbena in obrtniška dela ter rekonstrukcijo hiše. Košič je za komercialno televizijo zatrdil, da ni bilo dogovorjeno, da Horvat ne bi nič plačal, saj da Vegrad ni ničesar častil. A Vegrad Horvatu ni poslal računa; tega je izstavil šele Vegradov stečajni upravitelj.

Ali bo in koga bo tožilstvo obtožilo zaradi domnevno spornega posojila NLB, ki ga je Dimičeva dobila za nakup zgoraj omenjene vrstne hiše leta 2009, še ni znano. Odobren ji je bil kredit v višini 350.000 evrov (s šestmesečnim euriborom in z le 1,6-odstotnim pribitkom) za dobo 30 let, s tem, da je imela v času pridobitve (ko je vodila kabinet Pahorja) približno 2200 evrov neto plače.

Zaradi domnevne zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pri odobritvi ugodnega posojila pa so se v preiskavi znašli nekdanji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič, nekdanji člani uprave Matej Narat in Miran Vičič ter Igor Žvokelj in Tomaž Kupnik.

Gluha banka

A Veselinovič očitke tožilstva o oškodovanju banke zavrača, v odzivu na enega naših poročanj je zapisal, da je bil kredit odobren skladno z vsemi postopki, da je imel oziroma ima obrestno mero, ki takrat ni v ničemer odstopala od konkurence niti od obrestnih mer v NLB, da je zelo dobro zavarovan in da se redno odplačuje.

Sodišče oziroma tožilstvo je o morebitnem oškodovanju povprašalo NLB in nanjo naslovilo več pozivov, naj se izreče, ali je pri tem poslu utrpela škodo oziroma kakšna je ta bila. A iz odgovorov banke oškodovanja menda ni razbrati, da pa bo banka, če ga bo morebiti ugotovila, to do konca postopka prijavila s premoženjskopravnim zahtevkom, česar pa doslej menda ni storila. Tožilstvo je junija lani zato predlagalo sodišču, naj v okviru dopolnitve preiskave postavi izvedenca, a preiskovalna sodnica predlogu ni ugodila, prav tako ga je zavrnil zunajobravnavni senat.

S sodišča so nam odgovorili, da je bil spis po opravljeni preiskavi posredovan na tožilstvo, na tožilstvu pa, v kateri fazi je postopek, pojasnjujejo, da faza preiskave še traja. »Zadnje procesno dejanje je sodišče opravilo septembra lani, ko je zavrnilo predlog državnega tožilstva, naj postavi izvedenca – strokovnjaka za bančno področje. Od oktobra lani je sodni spis pri pristojnem državnem tožilcu, da prouči zbrano gradivo, oceni potrebo po pridobivanju dodatnih dokazov in sprejme odločitev o nadaljnjih korakih v tej zadevi, ki so lahko: dopolnitev preiskave s predlaganjem dodatnih dejanj preiskovalnega sodnika, vložitev obtožnega akta ali odstop od pregona.«