Banka se še vedno ni opredelila do škode

Ljubljana – Izjemno ugodno bančno posojilo in domnevno sporna obnova hiše, zaradi katere je iz pisarne na Gregorčičevi pred štirimi leti odšla Simona Dimic, sta še vedno pod drobnogledom pristojnih, NLB pa še ni uspelo ugotoviti, ali je bila s tem posojilom oškodovana ali ne.

Dimičeva je s funkcije vodje kabineta predsednika vlade odstopila oktobra 2010, potem ko so se nanjo zgrnili očitki zaradi obnove njene hiše v ljubljanskem naselju Murgle. Hišo so ji menda obnavljali delavci Vegrada na stroške Vegrada z materialom, namenjenim gradnji ljubljanske soseske Celovški dvori, s čimer sta menda Dimičeva in njen partner Roman Horvat prihranila 120.000 evrov.

Sporno je tudi posojilo NLB, ki sta ga dobila z življenjskim sopotnikom za nakup hiše v Murglah 2009. v višini 350.000 evrov s šestmesečnim euriborom in z le 1,6-odstotnim pribitkom. Posojilo ji je bilo odobreno po izjemno ugodni obrestni meri za dobo 30 let s tem, da je imela v času pridobitve kredita (ko je vodila kabinet takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja) približno 2200 evrov neto plače.

Sodna preiskava končana, na potezi je tožilstvo

V sodni preiskavi so se na zahtevo tožilstva znašli nekdanji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič, nekdanji član uprave Matej Narat in Miran Vičič ter Igor Žvokelj in Tomaž Kupnik zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pri odobritvi posojila. Preiskava je bila uvedena novembra 2012, sklep je postal pravnomočen januarja lani, 12. novembra lani pa jo je sodišče končalo in spis poslalo specializiranemu državnemu tožilstvu. A to po skoraj šestih mesecih še ni odločilo, ali bo zoper koga vložilo obtožni akt ali odstopilo od pregona, saj mu za odločitev manjka pomemben podatek, ki pa mu ga doslej ni uspelo dobiti.

Decembra lani so s tožilstva pozvali NLB, d. d., naj sporoči, »ali je bila banka zaradi kaznivih dejanj, ki so predmet preiskave, oškodovana, ali je utrpela premoženjsko škodo, in če je, v kolikšni višini, saj je ta podatek potreben za ustrezno pravno opredelitev ugotovljenega dejanskega stanja«. Banka jima je januarja odgovorila, »da se za zdaj ne more opredeliti do oškodovanja«. Zato jo je tožilstvo aprila znova pozvalo, naj se opredeli do oškodovanja in morebitne škode. »Odgovor pričakujemo do konca aprila,« pravijo na tožilstvu in dodajajo, da bo »tožilska odločitev o tem, zoper koga in zaradi katerih kaznivih dejanj vložiti obtožni akt, sprejeta po prejemu odgovora NLB, d. d.«

Težavno vročanje sodne pošte

Sklep o preiskavi zoper trojico zaradi domnevnih nepravilnosti pri obnovi hiše Dimičeve niti po devetih mesecih od odločitve še ni pravnomočen. Preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča je preiskavo uvedel 25. julija lani za nekdanjo šefinjo Vegrada Hildo Tovšak, njeno desno roko Mateja Košiča ter partnerja Dimičeve Horvata. Tožilstvo jim očita zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v sostorilstvu oziroma napeljevanje k temu in poskus tega dejanja, a so na sodišču imeli nemalo težav z vročanjem sodnih pošiljk Horvatu, ki že nekaj let uradno stalno prebiva v Dubaju. Čeprav so bile v sodnem spisu že pritožbe drugih obdolžencev zoper sklep o uvedbi preiskave, zunajobravnavni senat o njih ni mogel odločiti, ker sodišče Horvatu ni moglo vročiti sklepa, smo poročali februarja.

Na naše preverjanje, v kateri fazi je zdaj postopek oziroma ali jim je le uspelo Horvatu dostaviti pošiljko, so nam s sodišča odgovorili pritrdilno. »Zadeva je zdaj na zunajobravnavnem senatu zaradi pritožb zoper sklep o uvedbi preiskave,« pojasnjuje Mateja Jazbec, predstavnica sodišča za odnose z javnostjo. Sicer pa je Dimičeva, ki je ob odstopu s položaja šefinje Pahorjevega kabineta zatrjevala, da odpravnine ne bo zahtevala, to le dobila. Marca 2011 je vložila tožbo zoper kabinet predsednika vlade, potem ko ji je pritrdilo delovno in socialno sodišče, ji je kabinet 11. marca izplačal 13.647,33 evra, ki vključuje vse prispevke, in 1064,45 evra sodnih stroškov. V pogodbi o zaposlitvi je bilo navedeno, da ima ne glede na način prenehanja delovnega razmerja oziroma ne glede na trajanje tega razmerja pravico do odpravnine.