Tiskane izdaje
Ljubljana – Med Radiom Študent in njegovo ustanoviteljico, Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, znova vre. Tokrat je vzrok po hitrem postopku spremenjeni 19. člen akta o ustanovitvi zavoda RŠ, s katerim bi sedmega člana sveta zavoda, predstavnika strokovne javnosti, imenoval izvršni organ ŠOU v Ljubljani.
Predlog spremembe, ki so jo erešovci označili za »nezaslišan poseg v splošno in programsko neodvisnost najpomembnejšega študentskega in neodvisnega medija v državi«, je na četrtkovi redni seji študentskega zbora ŠOU v Ljubljani po hitrem postopku vložila poslanska skupina Povezani, ki skupaj s poslanskima skupinama Modro za študente in Sui Iuris sestavlja vladajočo koalicijo.
Povezani in Sui Iurus za zdaj molčijo
Svet zavoda je bil doslej sestavljen iz treh predstavnikov izbranih sodelavcev RŠ, treh predstavnikov ŠOU v Ljubljani in enega skupaj izbranega predstavnika strokovne javnosti, ki je zdaj (še) Jože Vogrinc, sociolog in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Za predlog spremembe so glasovali poslanci Povezanih, Sui Iurisa, nekateri nepovezani poslanci, tisti iz skupine Modro za študente pa so bili večinoma vzdržani oziroma niso glasovali. Proti sta glasovali opozicijski poslanski skupini Iskra in Zagon, tako da je bil končni rezultat glasovanja 20 glasov za, 12 proti in trije vzdržani glasovi.
Erešovci so izpostavili, da se je grob poseg organizacije v njihovo programsko neodvisnost pokazal že v debati pred samim glasovanjem, v kateri je predlagatelj spremembe, vodja poslanske skupine Povezani Blaž Račnik, govoril »tudi o strukturi programskih sodelavcev RŠ, o vplivu študentskega društva Iskra na samem radiu in o 'blatenju' študentske organizacije, ki ga izvaja RŠ«.
Za komentar smo seveda prosili tudi Račnika, ki pa na dogovorjen pogovor ni prišel. V SMS-sporočilu nas je obvestil, da ga »glede na sedanje razmere in grožnje, ki se vršijo nad njim ter ostalimi njihovimi predstavniki in poslanci, na sestanek ne bo, ker je njegova varnost neposredno ogrožena«, in da je bila »po posvetu s pravnikom sprejeta odločitev, da se izogiba izhodom v javnost«.
Kdo mu grozi, ni vedel povedati, pojasnil je le, da se s tem že ukvarjajo organi pregona. Na našo prošnjo, ali bi lahko na nekaj vprašanj odgovoril po elektronski pošti, ni več odgovoril.
Prav tako nam ni uspelo dobiti stališča poslanske skupine Sui Iurus. Juš Dobnikar, njen predsednik, nam je odgovoril, da »medijska hiša Delo lahko dobi izjavo oziroma stališče naše poslanske skupine o RŠ in celotnem dogajanju, vendar bi zaradi občutljivosti teme to izjavo raje podali bolj objektivnemu in nepristranskemu novinarju. Vsi vemo, da smo dandanes tarče manipulacije z vseh strani, zato moramo biti previdni.«
»ŠOU v Ljubljani že ima vse možnosti soodločanja«
In če so na eni strani erešovci prepričani, da so Povezani na neki način podaljšana roka Andreja Klasinca, direktorja študentske organizacije, je ta za Delo pojasnil, da na vse študentske skupine gleda nevtralno, saj da predstavlja poslovodni organ. Poudaril je še, da uničevanja pri Povezanih ne opaža. Zanimalo nas je tudi, kako naj bi po njegovem RŠ s takšno spremembo akta, ki organizaciji v svetu zavoda podarja absolutno večino, ohranil neodvisnost, njegov odgovor pa je bil, da mora RŠ ostati neodvisen radio, »kar pa ne pomeni, da ustanovitelj, ki zavodu nameni 185.000 evrov na leto, pri njegovem poslovanju nima nobene možnosti soodločanja«.
Bojan Anđelković, odgovorni urednik RŠ, je to izjavo označil za zavajanje javnosti, saj da ima študentska organizacija prek direktorja in še dveh drugih predstavnikov v svetu »absolutni nadzor in možnost soodločanja«. Pojasnil je, da direktor lahko kadarkoli skliče sejo sveta in predlaga dnevni red.
Modri, Zagon in Iskra podpirajo RŠ
In če poslanski skupini, od katerih so vsi člani glasovali za spremembo 19. člena akta, o svojih namenih očitno nočeta javno govoriti, so svoje jasno stališče podale preostale tri poslanske skupine, torej Iskra, Modro za študente in Zagon. Vse tri podpirajo ohranitev avtonomije RŠ, iz Iskre zahtevajo razveljavitev četrtkove seje, Zagon od koalicije pričakuje obnovitev postopka in »odpravo škodljive spremembe v spornem členu«, Modri pa so izrazili zaskrbljenost nad zlorabo težav RŠ za »nabiranje poceni političnih točk političnih strank«. V Iskri so še opozorili, da je ponovljena seja zgolj »začasna rešitev, ki ne spremeni dejstva, da je bila omenjena odločitev v zboru sprejeta z aplavzom in smehom«.
»Naj RŠ ne bo žrtev političnih igric«
Medtem pa je glasove podpore Radiu Študent izrazilo že kar nekaj društev in drugih organizacij. Doslej so podporo podali: Društvo novinarjev Slovenije, Društvo Asosiacija, Časopis za kritiko znanosti, Iniciativa za demokratični socializem ter stranka in gibanje TRS. Svojo zaskrbljenost pa je v pismu rektorju Univerze v Ljubljani izrazil tudi Rajko Muršič, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in eden od pobudnikov ideje o tem, da bi univerza postala soustanoviteljica Radia Študent.
Da bi bila takšna rešitev še najboljša za radio, so prepričani tudi na RŠ. Menijo, da bi bil RŠ v tem primeru še bolj vpet v univerzitetno sredino in drugimi deli družbe, pri čemer veliko priložnost vidijo tudi v razvoju njihove še nezadostno razvite videosekcije RTVŠ in vzpostavitvi spletne študentsko-akademske televizije RTV Študent, ki bi sinergično dopolnjevala radijski in spletni medij.
Radio Študent je imel lani 460.000 evrov prihodkov in približno 10.000 evrov izgube, kar »je še kar znosno glede na denarna sredstva«, pravi Robert Mohorič, v. d. direktorja RŠ. Meni še, da bi bilo, ker je začetek leta, letos mogoče bolje pripraviti primerni proračun, »če nam ga le ŠOU ne bo dodatno rezal in če se bomo lahko normalno pogovarjali o prihodnosti RŠ«.
Sporočil je še, da »sodelavci RŠ ne bodo dopustili, da bi RŠ uzurpiral del poslancev študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, kar je očitno tako iz glasovanja spremembe akta o ustanovitvi kot tudi iz vsebine spremembe članov sveta zavoda, ki je eden najbolj grobih posegov v akt«.
Anđelković pa je izrazil upanje, da RŠ ne bo žrtev političnih igric ne zaradi Povezanih ne zaradi drugih poslanskih skupin: »Upamo, da bo v študentskem zboru prevladal razum, in ne partikularni interesi ter da bodo vpliv poslanske skupine Povezani, ki je zelo nevaren, omejili.«
