Marjan Pipenbaher: Ljudem je treba pokazati, da obnova ni zastala
Od katastrofalnih poplav je minil poldrugi mesec. »Najnujneši ukrepi so se zaključili ali se zaključujejo. Zdaj bo treba pristopiti k celoviti rešitvi. To pomeni, da je treba pripraviti študije in projektne dokumentacije. Zelo je pomembno, da se določijo najnujnejši ukrepi, ki bodo usklajeni z dolgoročno rešitvijo. Ljudem je treba pokazati, da obnova ni zastala in da proceduralni postopki tečejo pospešeno,« pravi Marjan Pipenbaher. Vodja sveta vlade za obnovo po poplavah je v Delovem podkastu Obnavljamo Slovenijo spregovoril o vodenju sveta vlade za obnovo, napakah iz preteklosti in nujnih ukrepih.
Vlada je inženirja Marjana Pipenbaherja, ki je sprojektiral Pelješki most, viadukt Črni Kal, most čez reko Evfrat v Turčiji, sodeluje pri gradnji viaduktov na drugem tiru, pooblastila, da sestavi svet za obnovo, ki ga tudi vodi. »Predsednik vlade mi je dejal, da lahko v svet zberem ljudi po svojih kriterijih. Vanj sem vključil strokovnjake, ki so dobri tako teoretično in so tudi operativci: hidrologi, arhitekti, urbanisti, strokovnjaki za prostorsko zakonodajo in umeščanje v prostor, krajinski arhitekti. Pomembno je, da so ti ljudje samostojni in da imajo svoje mišljenje, da niso kompromisarji,« je povedal Marjan Pipenbaher.
Svet za obnovo je za vlado pripravil smernice, v katere je vključena analiza stanja, nujni intervencijski ukrepi in ukrepi za dolgoročno sanacijo po poplavah. Analiza stanja je pokazala, da imamo zakone, a jih ljudje ne upoštevamo. Gradili smo na poplavnih območjih, kjer ne bi smeli. Težava je urejanje vodotokov, nad katerim bedijo koncesionarji. »Če bi bili vodotoki redno vzdrževani in nadzorovani, bi bila škoda bistveno manjša. To področje bo treba prenoviti. Država bo morala nad vzdrževanjem vodotokov imeti večji nadzor.«
Pipenbaher je v podkastu poudaril, da bo morala biti sanacija vodotokov celovita po celotni dolžini vodotoka. Na vprašanje, ali bodo njihovi predlogi v zakonu o obnovi, ki ga pripravlja vlada, je sogovornik odgovoril: »Bomo videli, nekatere stvari glede mostov, cest in urejanja prostora gotovo. Predlog zakona je še v pripravi, jaz ga še nisem videl. Ko bomo osnutek prebrali, bomo morda dali kakšne pripombe.«
Urediti bo treba reke, narediti kanale, te obložiti s kamnom. Standarde gradnje bo treba povečati in jih prilagoditi novim razmeram. Denimo glede gradnje mostov, ki ne bodo več smeli imeti podpor v strugi vode. Zaradi tega bo gradnja dražja, a dolgoročno je takšna rešitev bistveno cenejša, kot bi bila gradnja s stebri v strugi vode. Zavedati se moramo, da smo vodi nenehno jemali prostor. Ta prostor ji bomo morali vrniti, denimo pri Letušu in v Malih Braslovčah, je rekel Pipenbaher.
A pri tem se kot ena od težav kaže načrtovana preselitev prebivalcev iz 150 hiš v občini Braslovče. Da bi bilo s tega območja najbolj smiselno oditi, je v intervjuju za Delo dejal tudi hidrolog Rok Fazarinc, ki je tudi član strokovne skupine. Marjan Pipenbaher je poudaril, da je preselitev prebivalcev zelo občutljiva zadeva ter sociološko in tehnično izredno težavna. Zato je treba pri tem imeti mehak pristop: »Po drugi strani se moramo zavedati, da smo gradili tam, kjer absolutno ne bi smeli. Določenih območij preprosto ni mogoče zaščititi.« Preselitev bi bila zato smiselna. Braslovče imajo poplavno varno lokacijo, kjer bi bilo mogoče urediti lepo naselje s 150 hišami. Morali pa bi določiti več tipov hiš, da bi ljudje lahko dobili tisto, ki bi jim najbolj ustrezala. To svobodo jim je treba dati, je svetoval sogovornik.
Razumeti je treba strateške prioritete države
Pri sanaciji bodo investitorji trčili ob številne interese, se zaveda Pipenbaher. Tako kot se pri nekaterih drugih večjih infrastrukturnih projektih, denimo pri gradnji tretje razvojne osi okoli Novega mesta, ki zaradi tožb civilne iniciative stoji že dve leti in pol. »Zelo težko bo izpolniti vse interese. Z veliko napora bo treba ljudem razložiti, zakaj so ti ukrepi potrebni.« A razumeti je treba tudi strateške prioritete države.
