Človeštvo vpliva na vsak delček evropskih morij
Evropska okoljska agencija razkriva, da so posledice naših dejavnosti dosegle najgloblje morsko dno.
Odpri galerijo
Zaradi onesnaženja in hrupa morsko življenje izginja. FOTO: Blaž Samec/Delo
Različne dejavnosti na kopnem in morju so grožnja evropskim morjem, ugotavlja Evropska okoljska agencija (EEA). Negativne posledice teh dejavnosti so dosegle tudi najbolj oddaljene dele morij in najgloblje dno. Človek tako negativno vpliva na 93 odstotkov evropskih morij.
V EEA ugotavljajo, da so glavne grožnje onesnaževanje, izguba življenjskih okolij in čezmeren ribolov, ki je najbolj intenziven ob obalah ter ob podmorskih policah in grebenih. Odpornost morskih življenjskih okolij ogrožajo še podnebne spremembe.
Najhujše in najobsežnejše negativne posledice človekovih dejavnosti so odkrili v Severnem morju, delno tudi v Baltiku in Jadranskem morju. Hude posledice so se pokazale tudi na obalah in grebenih zahodnega Sredozemlja. Za celotno Sredozemlje in zlasti Črno morje so bile v podatkih prevelike vrzeli za dokončno oceno. Vsa ta območja doživljajo več pritiskov, od onesnaževanja do izgube vrst in življenjskih okolij zaradi pretiranega ribištva in dejavnosti na kopnem.
Rast pomorskega gospodarstva vodi do povečanega tekmovanja za prostor na morjih in za vire iz njih. Če bi hoteli zagotoviti trajnostnost človekovih dejavnost na morju in na kopnem, bi te morale postati take, da ne bi povzročale slabšanja morskih življenjskih okolij, pravijo v EEA.
Cilj, da bi do letos dosegli dober okoljski status evropskih morskih voda, ne bo dosežen. Za to bi morali precej zmanjšati glavne obremenitve, med katerimi so onesnaževala, tujerodne invazivne vrste, komercialno ribištvo in morski odpadki. Združene grožnje in podnebne spremembe zmanjšujejo odpornost morskih življenjskih okolij. Regionalno sodelovanje za zmanjšanje določenih obremenitev morja je v nekaterih primerih delovalo. Zmanjšali so vnos hranil in določenih onesnaževal ali vnos invazivnih tujerodnih vrst.
V EEA so preverili iznos rastlin in živali ter različnih materialov, onesnaževanje s hranili, kemikalijami, podvodnim hrupom in odpadki, poškodbe morskega dna in vnos invazivnih tujerodnih vrst. Dodali so še vplive podnebnih sprememb, med katerimi so segrevanje in kisanje morij ter manjša vsebnost kisika. Vse to veča občutljivost morskih življenjskih okolij.
Opozarjajo, da je ocena skupnega vpliva človekovih dejavnosti na morja predpisana v okvirni morski direktivi, saj je to znanje nujno za boljše upravljanje dejavnosti in morskega okolja. Kaj se dogaja z morji, bi morali vedeti tudi tisti, ki odločajo o prostorski porazdelitvi dejavnosti na morju.
Dejavnosti na morju bi morali upravljati glede na razmere v ekosistemih. To bi bilo tudi skladno s ciljem evropskega zelenega dogovora, da bo evropsko gospodarstvo, med drugim, podnebno nevtralno. Zeleni dogovor si prizadeva doseči dva glavna cilja, blažitev podnebnih sprememb in povečanje biotske raznovrstnosti, pravijo v EEA in dodajajo, da morajo za to kmetijstvo, ribištvo in akvakultura biti trajnostni, brez strupov in drugih onesnaževal. Države lahko s predpisi zaostrijo omejitve za uporabo kemikalij in pospešijo prehod v krožno gospodarstvo.
V EEA ugotavljajo, da so glavne grožnje onesnaževanje, izguba življenjskih okolij in čezmeren ribolov, ki je najbolj intenziven ob obalah ter ob podmorskih policah in grebenih. Odpornost morskih življenjskih okolij ogrožajo še podnebne spremembe.
Najhujše in najobsežnejše negativne posledice človekovih dejavnosti so odkrili v Severnem morju, delno tudi v Baltiku in Jadranskem morju. Hude posledice so se pokazale tudi na obalah in grebenih zahodnega Sredozemlja. Za celotno Sredozemlje in zlasti Črno morje so bile v podatkih prevelike vrzeli za dokončno oceno. Vsa ta območja doživljajo več pritiskov, od onesnaževanja do izgube vrst in življenjskih okolij zaradi pretiranega ribištva in dejavnosti na kopnem.
Rast pomorskega gospodarstva vodi do povečanega tekmovanja za prostor na morjih in za vire iz njih. Če bi hoteli zagotoviti trajnostnost človekovih dejavnost na morju in na kopnem, bi te morale postati take, da ne bi povzročale slabšanja morskih življenjskih okolij, pravijo v EEA.
Cilj, postavljen do letos, ne bo dosežen
Cilj, da bi do letos dosegli dober okoljski status evropskih morskih voda, ne bo dosežen. Za to bi morali precej zmanjšati glavne obremenitve, med katerimi so onesnaževala, tujerodne invazivne vrste, komercialno ribištvo in morski odpadki. Združene grožnje in podnebne spremembe zmanjšujejo odpornost morskih življenjskih okolij. Regionalno sodelovanje za zmanjšanje določenih obremenitev morja je v nekaterih primerih delovalo. Zmanjšali so vnos hranil in določenih onesnaževal ali vnos invazivnih tujerodnih vrst.
Plastika je med najpogostejšimi in najtrajnejšimi odpadki v morju.
FOTO: Antonio Bronic/Reuters
FOTO: Antonio Bronic/Reuters
V EEA so preverili iznos rastlin in živali ter različnih materialov, onesnaževanje s hranili, kemikalijami, podvodnim hrupom in odpadki, poškodbe morskega dna in vnos invazivnih tujerodnih vrst. Dodali so še vplive podnebnih sprememb, med katerimi so segrevanje in kisanje morij ter manjša vsebnost kisika. Vse to veča občutljivost morskih življenjskih okolij.
Opozarjajo, da je ocena skupnega vpliva človekovih dejavnosti na morja predpisana v okvirni morski direktivi, saj je to znanje nujno za boljše upravljanje dejavnosti in morskega okolja. Kaj se dogaja z morji, bi morali vedeti tudi tisti, ki odločajo o prostorski porazdelitvi dejavnosti na morju.
Ribištvo naj bo trajnostno
Dejavnosti na morju bi morali upravljati glede na razmere v ekosistemih. To bi bilo tudi skladno s ciljem evropskega zelenega dogovora, da bo evropsko gospodarstvo, med drugim, podnebno nevtralno. Zeleni dogovor si prizadeva doseči dva glavna cilja, blažitev podnebnih sprememb in povečanje biotske raznovrstnosti, pravijo v EEA in dodajajo, da morajo za to kmetijstvo, ribištvo in akvakultura biti trajnostni, brez strupov in drugih onesnaževal. Države lahko s predpisi zaostrijo omejitve za uporabo kemikalij in pospešijo prehod v krožno gospodarstvo.
