Del pridelka bo v dveh jutrih pobral mraz
Sadovnjaki umirajo, meteorologi pa opozarjajo, da so vdori hladnega zraka mogoči do maja.
Odpri galerijo
Letošnja ohladitev je zelo izrazita, za večjo škodo pa je dovolj že –5 ali –6 stopinj. K sreči ni bilo dežja, sicer bi bila škoda še precej večja. FOTO: Matej Družnik/Delo
»Strah je tako velik, da se mi trese glas,« je razmere opisal Roman Mavec, ki upravlja sadovnjak Kmetijskega inštituta na Brdu pri Lukovici. Škoda gotovo bo, pravi tudi agrometeorologinja Andreja Sušnik iz Arso, že pri temperaturah, nižjih od –2 stopinji Celzija. Za sredo in četrtek zjutraj meteorologi napovedujejo do –4 stopinje Celzija po večini države, ponekod celo –12, petkovo jutro bo malce toplejše.
Sorte sadnega drevja se običajno precej ločijo po začetku brstenja in cvetenja, je dejal Mavec, letos pa je vse pognalo sočasno. To je posledica februarske otoplitve, bolj hladen marec je sicer vse malo zavrl, vendar pa je toplota v preteklih dveh tednih povzročila eksplozijo rasti. Sneg načeloma ni težava, nočna razjasnitev in dve zelo hladni noči pa vse postavita v drugo luč. Sneg je namreč preobtežil tunele za jagode pa tudi mreže za varovanje sadovnjakov pred točo.
Vsemu cvetočemu sadnemu drevju je sicer največja grožnja mraz. Zaradi hladne noči (–2,8 stopinje Celzija) z nedelje na ponedeljek so že našli črne plodnice tudi pri zgodnjih sortah jablan, dve hladni noči pa grozita slivam, češnjam, marelicam, breskvam, hruškam in aktinidijam. »Napovedi niso rožnate,« je povedal Mavec in pohvalil Arso, da so možnost sneženja in pozebe napovedali že pred desetimi dnevi. Dodaja, da temperature pod –7 stopinj Celzija pomenijo popolno žetev brez pridelka.
Sadjarji lastnikom manjšega števila sadnih dreves zdaj svetujejo otresanje snega z dreves, potem pa je najbolje na drevo vreči koprenasto tkanino. Pomagal ne bo niti veter, dve noči bosta jasni in brez vetra, pravijo meteorologi. Take razmere se bodo še ponavljale, zato tudi Mavec pravi, da pričakuje posluh politike in zlasti kmetijske politike. Pri sadju, zlasti jabolkih, je Slovenija precej samooskrbna, a to ne bo večno. Sadovnjaki umirajo, saj jih njihovi lastniki po več pozebah ali toči preprosto opustijo.
Vdori hladnega zraka so dokaj pogosti, pravi meteorolog Andrej Velkavrh, vendar so ekstremi vse večji, predvsem zato, ker je pomlad bolj zgodnja. »Lastnost, ki se ponavlja, je, da se vegetacijska doba začne od deset do 14 dni prej, če se sever ne bo segrel, bo veliko več pozeb,« dodaja agrometeorologinja Andreja Sušnik.
»Ne vemo, kako pomagati,« pravi Andreja Sušnik. Oroševanje drevja pomaga, a le do določene temperature, pri –4 ali –5 stopinjah Celzija je zelo težavno, tudi tehnično. Poskušajo tudi z ventilatorji, svečami in kurjenjem, dodajanjem aminokislin za povečanje odpornosti, posebno obdelavo tal, da se manj ohladijo, vendar imajo vse te tehnike omejeno delovanje. Če je pozeb veliko, se tudi zavarovanje podraži in ni več dostopno za manjše pridelovalce, opozarja Andreja Sušnik.
Boštjan Kozole, predsednik Sekcije za sadjarstvo na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, je dejal, da ni mogoče ničesar napovedati, saj je med –3, –5 in –7 stopinjami Celzija zelo velika razlika. Oroševanje je najaktivnejša zaščita, 99-odstotno zanesljiva, pravi Kozole. Velika dilema pri tem pa je, ali to tehniko uporabiti, ko je še sneg. V takih razmerah namreč lahko povzročimo žled. V Posavju se je sneg sicer stopil že popoldne. Kozole pa opozarja, da se je kombinacija snega in nizkih temperatur zgodila že leta 2016.
»Večino je strah, da bo prehudo. Hruške in breskve so najzgodnejše, tudi zgodnje sorte jablan, marelice so pozeble že marca. Se pa rastline borijo za preživetje, kot človek, zato je težko reči, kakšne bodo posledice. Jabolka se lahko razvijejo tudi brez pečk, česar mnogi ne verjamejo, so pa potem težave pri spravilu. V zadnjih 20 letih so se razmere zelo spremenile. Lani je bilo kar veliko škode, najhuje pa je bilo leta 2017, ko je bila škoda 95-odstotna po vsej Sloveniji,« pravi Kozole.
Veter se bo umiril povsod, sneg bo temperature še znižal, zato bodo v večini Slovenije v prihodnjih dveh jutrih dosegle od –3 do –4 stopinje Celzija, je povedal Velkavrh. Že –5 ali –6 stopinj pa je dovolj za večjo škodo. V nekaterih delih države, denimo na Babnem Polju ali delih Kočevske, bodo temperature padle tudi pod –12 stopinj Celzija, vendar je tam razvoj rastlin tudi bolj pozen. Velkavrh opozarja, da je bil že februar dokaj topel in tla so se segrela. Sledil je hladnejši marec, ki je razvoj rastlin zavrl. Vse je čakalo na ugodnejše razmere, ki so trajale dva tedna. K sreči ni bilo dežja, sicer bi bila škoda še precej večja. Velkavrh meni, da je edino oroševanje učinkovita rešitev za hladna jutra, vendar nizke temperature ne smejo trajati predolgo. Oroševanje ne deluje niti, če je na drevju sneg, voda namreč zaledeni in veje se začnejo lomiti.
Andreja Sušnik pa opozarja, da brst breskve poškoduje temperatura pod –4 stopinjami, cvet pa že temperatura pod –2 stopinjama. Češnje so še manj trpežne. Jablane in hruške prenesejo temperaturo do –4 stopinje Celzija. Veter povzroča občutek mraza pri ljudeh, na rastline pa vpliva le temperatura, ko zamrzne celični sok. Veter rastlinam pomaga, saj razpiha mraz, razen močne burje, ki lahko lomi veje s snegom. Ta je povzročil težave tudi tistim, ki so postavljali predore za rastline. Andreja Sušnik opozarja, da ni čas niti za sajenje krompirja, v prihodnjih nočeh bo zmrznil, tudi pokrit. Dodaja še, da se bodo pozebe ponavljale, tudi če se pri nas spomladi segreje za dve stopinji Celzija. Še vedno je tudi možnost, da se zgodi še kakšen vdor hladnega zraka.
Sorte sadnega drevja se običajno precej ločijo po začetku brstenja in cvetenja, je dejal Mavec, letos pa je vse pognalo sočasno. To je posledica februarske otoplitve, bolj hladen marec je sicer vse malo zavrl, vendar pa je toplota v preteklih dveh tednih povzročila eksplozijo rasti. Sneg načeloma ni težava, nočna razjasnitev in dve zelo hladni noči pa vse postavita v drugo luč. Sneg je namreč preobtežil tunele za jagode pa tudi mreže za varovanje sadovnjakov pred točo.
Vsemu cvetočemu sadnemu drevju je sicer največja grožnja mraz. Zaradi hladne noči (–2,8 stopinje Celzija) z nedelje na ponedeljek so že našli črne plodnice tudi pri zgodnjih sortah jablan, dve hladni noči pa grozita slivam, češnjam, marelicam, breskvam, hruškam in aktinidijam. »Napovedi niso rožnate,« je povedal Mavec in pohvalil Arso, da so možnost sneženja in pozebe napovedali že pred desetimi dnevi. Dodaja, da temperature pod –7 stopinj Celzija pomenijo popolno žetev brez pridelka.
Razmere so take, da se mi trese glas, pravi Roman Mavec. FOTO: Blaž Samec/Delo
Sadjarji lastnikom manjšega števila sadnih dreves zdaj svetujejo otresanje snega z dreves, potem pa je najbolje na drevo vreči koprenasto tkanino. Pomagal ne bo niti veter, dve noči bosta jasni in brez vetra, pravijo meteorologi. Take razmere se bodo še ponavljale, zato tudi Mavec pravi, da pričakuje posluh politike in zlasti kmetijske politike. Pri sadju, zlasti jabolkih, je Slovenija precej samooskrbna, a to ne bo večno. Sadovnjaki umirajo, saj jih njihovi lastniki po več pozebah ali toči preprosto opustijo.
Rast bolj zgodaj
Vdori hladnega zraka so dokaj pogosti, pravi meteorolog Andrej Velkavrh, vendar so ekstremi vse večji, predvsem zato, ker je pomlad bolj zgodnja. »Lastnost, ki se ponavlja, je, da se vegetacijska doba začne od deset do 14 dni prej, če se sever ne bo segrel, bo veliko več pozeb,« dodaja agrometeorologinja Andreja Sušnik.
Sneg načeloma ni težava, mraz pa. FOTO: Leon Vidic/Delo
»Ne vemo, kako pomagati,« pravi Andreja Sušnik. Oroševanje drevja pomaga, a le do določene temperature, pri –4 ali –5 stopinjah Celzija je zelo težavno, tudi tehnično. Poskušajo tudi z ventilatorji, svečami in kurjenjem, dodajanjem aminokislin za povečanje odpornosti, posebno obdelavo tal, da se manj ohladijo, vendar imajo vse te tehnike omejeno delovanje. Če je pozeb veliko, se tudi zavarovanje podraži in ni več dostopno za manjše pridelovalce, opozarja Andreja Sušnik.
Nimamo rešitev
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj se boji, da se bliža konec slovenskemu sadjarstvu. Rešitev je namreč malo. »Nad 700 metri, kjer bi jablane kasneje cvetele, nimamo dovolj sadovnjakov. S kasnejšimi sortami ne moremo zamenjati vseh sadnih dreves in poljščin, veliko rešitev ni niti v genetiki. V Italiji imajo velike ventilatorje, ki delajo veter in odpihnejo mraz, velike peči pa so nekoliko zastarele. Težava je tudi z oroševanjem, saj je pri tem poraba vode velika, zalogovnikov vode pa nimamo. Za rastlinjake bi morali uporabiti geotermalno energijo, pa tega ne počnemo. To je najbolj kruta plat podnebnih sprememb, ko vse leto paziš na češnjo ali kivi na vrtu, potem pa zaradi dveh noči ne rodi nič. Tega bi se morali lotiti sistematično, ni prepovedano, da take projekte prijavimo tudi v načrtu za okrevanje,« pravi Lučka Kajfež Bogataj in dodaja, da se male poškodbe seštevajo tudi v gozdovih, česar pa sploh ne opazimo.
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj se boji, da se bliža konec slovenskemu sadjarstvu. Rešitev je namreč malo. »Nad 700 metri, kjer bi jablane kasneje cvetele, nimamo dovolj sadovnjakov. S kasnejšimi sortami ne moremo zamenjati vseh sadnih dreves in poljščin, veliko rešitev ni niti v genetiki. V Italiji imajo velike ventilatorje, ki delajo veter in odpihnejo mraz, velike peči pa so nekoliko zastarele. Težava je tudi z oroševanjem, saj je pri tem poraba vode velika, zalogovnikov vode pa nimamo. Za rastlinjake bi morali uporabiti geotermalno energijo, pa tega ne počnemo. To je najbolj kruta plat podnebnih sprememb, ko vse leto paziš na češnjo ali kivi na vrtu, potem pa zaradi dveh noči ne rodi nič. Tega bi se morali lotiti sistematično, ni prepovedano, da take projekte prijavimo tudi v načrtu za okrevanje,« pravi Lučka Kajfež Bogataj in dodaja, da se male poškodbe seštevajo tudi v gozdovih, česar pa sploh ne opazimo.
Boštjan Kozole, predsednik Sekcije za sadjarstvo na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, je dejal, da ni mogoče ničesar napovedati, saj je med –3, –5 in –7 stopinjami Celzija zelo velika razlika. Oroševanje je najaktivnejša zaščita, 99-odstotno zanesljiva, pravi Kozole. Velika dilema pri tem pa je, ali to tehniko uporabiti, ko je še sneg. V takih razmerah namreč lahko povzročimo žled. V Posavju se je sneg sicer stopil že popoldne. Kozole pa opozarja, da se je kombinacija snega in nizkih temperatur zgodila že leta 2016.
Pozeba. FOTO: Infografika/Delo
»Večino je strah, da bo prehudo. Hruške in breskve so najzgodnejše, tudi zgodnje sorte jablan, marelice so pozeble že marca. Se pa rastline borijo za preživetje, kot človek, zato je težko reči, kakšne bodo posledice. Jabolka se lahko razvijejo tudi brez pečk, česar mnogi ne verjamejo, so pa potem težave pri spravilu. V zadnjih 20 letih so se razmere zelo spremenile. Lani je bilo kar veliko škode, najhuje pa je bilo leta 2017, ko je bila škoda 95-odstotna po vsej Sloveniji,« pravi Kozole.
Prihajajo hladna jutra
Veter se bo umiril povsod, sneg bo temperature še znižal, zato bodo v večini Slovenije v prihodnjih dveh jutrih dosegle od –3 do –4 stopinje Celzija, je povedal Velkavrh. Že –5 ali –6 stopinj pa je dovolj za večjo škodo. V nekaterih delih države, denimo na Babnem Polju ali delih Kočevske, bodo temperature padle tudi pod –12 stopinj Celzija, vendar je tam razvoj rastlin tudi bolj pozen. Velkavrh opozarja, da je bil že februar dokaj topel in tla so se segrela. Sledil je hladnejši marec, ki je razvoj rastlin zavrl. Vse je čakalo na ugodnejše razmere, ki so trajale dva tedna. K sreči ni bilo dežja, sicer bi bila škoda še precej večja. Velkavrh meni, da je edino oroševanje učinkovita rešitev za hladna jutra, vendar nizke temperature ne smejo trajati predolgo. Oroševanje ne deluje niti, če je na drevju sneg, voda namreč zaledeni in veje se začnejo lomiti.
Roman Mavec v poskusnem sadovnjaku na Brdu pri Lukovici. FOTO: Blaž Samec/Delo
Andreja Sušnik pa opozarja, da brst breskve poškoduje temperatura pod –4 stopinjami, cvet pa že temperatura pod –2 stopinjama. Češnje so še manj trpežne. Jablane in hruške prenesejo temperaturo do –4 stopinje Celzija. Veter povzroča občutek mraza pri ljudeh, na rastline pa vpliva le temperatura, ko zamrzne celični sok. Veter rastlinam pomaga, saj razpiha mraz, razen močne burje, ki lahko lomi veje s snegom. Ta je povzročil težave tudi tistim, ki so postavljali predore za rastline. Andreja Sušnik opozarja, da ni čas niti za sajenje krompirja, v prihodnjih nočeh bo zmrznil, tudi pokrit. Dodaja še, da se bodo pozebe ponavljale, tudi če se pri nas spomladi segreje za dve stopinji Celzija. Še vedno je tudi možnost, da se zgodi še kakšen vdor hladnega zraka.
