ESČP obsodilo Švico, ker ni storila dovolj za preprečitev podnebnih sprememb
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes razsodilo, da so bila prizadevanja Švice za znižanje emisij toplogrednih plinov nezadostna. Ugotovilo je, da je država s tem kršila 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah. To je sicer prva razsodba sodišča, povezana z globalnim segrevanjem.
Sodišče je ugotovilo, da je Švica kršila 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, saj si ni v zadostni meri prizadevala za preprečevanje podnebnih sprememb.
Prav tako je odkrilo številne pomanjkljivosti v procesu vzpostavljanja ustreznega nacionalnega okvirja v boju proti podnebnim spremembam. Med drugim denimo Švica ni količinsko opredelila nacionalnih omejitev emisij toplogrednih plinov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tožbo je sicer vložilo švicarsko združenje Babice za varstvo podnebja (Klimasenniorinen), ki opozarja na napake švicarske vlade na področju boja proti podnebnim spremembam, ki bi lahko resno škodovale njihovemu zdravju.
Združenje sestavlja okoli 2500 žensk, starih povprečno 73 let, ki že dlje časa trdijo, da so zaradi svoje starosti in spola še posebej občutljive na vse pogostejše vročinske valove.
Švici 80.000 evrov globe
ESČP je Švici naložil globo v višini 80.000 evrov, ki jo bo vlada v roku treh mesecev morala izplačati združenju.
Švicarski zvezni urad za pravosodje je za francosko tiskovno agencijo AFP sporočil, da se je seznanil z razsodbo sodišča in da bo razmislil o nadaljnjih korakih. »Ta sodba je dokončna. To podrobno sodbo bomo analizirali skupaj z zadevnimi organi in preučili ukrepe, ki jih mora Švica sprejeti v prihodnosti,« je zapisal.
Največja švicarska politična stranka, skrajno desna Švicarska ljudska stranka (SVP), pa je odločitev sodišča označila za škandalozno in zahtevala izstop države iz Sveta Evrope.
Sodišče ugotovilo, da je varstvo podnebja človekova pravica
Odvetnica švicarskega združenja Cordelia Bahr je po drugi strani pozdravila odločitev ESČP in poudarila, da je sodišče »ugotovilo, da je varstvo podnebja človekova pravica«. »To je velika zmaga za nas in pravni presedan za vse članice Sveta Evrope,« je dodala.
Okoljska aktivistka Greta Thunberg, ki je spremljala sojenje, je medtem dejala, da je to »šele začetek podnebnih sodnih postopkov«. »Po vsem svetu vse več ljudi postavlja svoje vlade pred sodišča in jih poziva k odgovornosti za njihova dejanja,« je poudarila.
Zavrnjeni tožbi mladih Portugalcev in tožbo proti Franciji
ESČP je danes sicer zavrglo dve drugi tožbi, ki so se ravno tako nanašale na nezadostno ukrepanje za preprečevanje podnebnih sprememb.
Tožbo mladih Portugalcev zaradi neizpolnjevanja podnebnih zavez proti 33 državam, tudi Sloveniji, je sodišče zavrglo, ker v evropski konvenciji o človekovih pravicah ni osnove za širjenje njegove jurisdikcije v zvezi s tem vprašanjem na države zunaj Portugalske.
Zavrglo je tudi tožbo nekdanjega francoskega župana Damiena Carema proti Franciji. Nekdanji župan mesta Grande-Synthe je trdil, da bi zaradi neukrepanja vlade mesto lahko prekrilo Severno morje. ESČP je ugotovilo, da Carem v zadevi ni žrtev, saj se je v času njegove prve pritožbe leta 2021 preselil v Bruselj.
Državni sekretar Vajgl o okoljskih tožbah: Sprejemamo podnebni zakon in posodabljamo NEPN
Sporočilo okoljskih tožb, o katerih je danes odločalo ESČP, je enako – države morajo spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz pariškega sporazuma, je za STA poudaril državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Pomembno je, da ima Slovenija podnebno ministrstvo, da sprejema podnebni zakon in posodablja NEPN, verjame.
Četudi je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) okoljsko tožbo mladih Portugalcev proti 33 državam, tudi Sloveniji, ocenilo kot nedopustno, sporočilo mladih, ki terjajo ukrepanje in izpolnjevanje ciljev, zapisanih v okviru pariškega sporazuma, ostaja, je dejal Vajgl.
V tej luči je zadovoljen, da je vlada ustanovila ministrstvo za podnebne spremembe, da sprejema podnebni zakon ter posodablja nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), tako da bodo njegovi cilji bolj ambiciozni in da bo Slovenija »dejansko izvajala to, k čemur se je zavezala«. »Šele potem bomo lahko legitimno pozivali druge države, da skupaj uresničimo pariški sporazum,« je dodal.
»Glas mladih bo čedalje močnejši in treba mu bo prisluhniti,« je izpostavil državni sekretar.
V zvezi s tožbo švicarskega združenja Starejši za varstvo podnebja, na podlagi katere je ESČP Švico danes obsodilo zaradi nezadostnega okoljskega ukrepanja, pa je opozoril, da za njo stojijo starejši, ki so med ranljivejšimi skupinami in podnebne spremembe že danes čutijo močneje kakor drugi.
Sporočilo starejših je po njegovih besedah enako kot sporočilo mladih, gre za »poziv k temu, da države končno začnejo izvajati to, k čemur so se zavezale v pariškemu sporazumu«.
Vajgl verjame, da bo na področju okoljskega ukrepanja prišlo od besed k dejanjem. To je po njegovem mnenju z vidika zmanjšane rabe fosilnih goriv v energetiki in nekaterih drugih točk pokazala že lanska podnebna konferenca v Dubaju. Bo pa treba ukrepanje pospešiti, se zaveda.
»V naši državi se tega lotevamo bolj resno. Želimo si, da zgledu, ki ga postavlja Slovenija in tudi EU, sledi tudi preostali svet,« je sklenil.
