Tiskane izdaje
Ljubljana - Kampanja pred evropskimi volitvami 25. maja je v polnem teku, na vrhu lestvice raziskave javnega mnenja pa ni opaziti večjih sprememb. Lista SDS z Milanom Zverom prepričljivo vodi, saj bi osvojila dobrih 26 odstotkov glasov podpore med tistimi, ki bi se volitev zagotovo udeležili.
Volilna udeležba bi bila 29-odstotna, razkriva najnovejša anketa Dela, vendar interval zaupanja pri odgovoru »zagotovo bi se udeležil« niha med 24,5 in 32,4 odstotka. Kot ugotavlja vodja raziskav javnega mnenja pri Delu Stik Roman Zatler, je verjetneje, da bo dejanska volilna udeležba bliže spodnji meji. Pred petimi leti je bila udeležba na evropskih volitvah 28-odstotna.
Če bo SDS v resnici dosegla rezultat iz ankete, bi to pomenilo, da ima velike možnosti osvojiti tri od osmih poslanskih mandatov v evropskem parlamentu. Sledila bi ji koalicija NSi in SLS s 15 odstotki, kar bi bilo blizu dvema mandatoma v EP. Na tretje mesto pa so anketiranci tokrat umestili listo Verjamem in njenega nosilca Igorja Šoltesa, ki je izpodrinila listo SD.
Gneča okoli petih odstotkov
Na podlagi anket v zadnjem mesecu lahko ugotovimo, da se vrstni red list od drugega mesta navzdol spreminja iz tedna v teden, razlike med posameznimi listami pa so izredno majhne. Visoko ves čas kotira lista Kacin Konkretno, ki bi tokrat prejela dobrih sedem odstotkov glasov podpore, s čimer bi se zelo približala mandatu v EP. Sledi ji lista PS s slabimi šestimi odstotki in lista SD z nosilcem Igorjem Lukšičem. Na dnu list z nekaj več podpore je Združena levica z nosilko Violeto Tomič, ki bi osvojila 4,6 odstotka glasov.
Preostalih osem list (Zares, DL, Sanjska služba, SNS, Zeleni in drugi) bi dobilo le odstotek ali dva glasov podpore in nimajo tako rekoč nobenih možnosti.
Če bi bila udeležba višja
Zanimivo je gibanje podpore posameznim listam, če bi bila volilna udeležba višja (ko upoštevamo oboje, tiste, ki bodo zagotovo volili, in tiste, ki so odgovorili, da se bodo volitev verjetno udeležili). Če bi bila udeležba višja, bi prve tri liste dobile nižjo podporo, SDS skoraj deset odstotnih točk nižjo. Pridobivale bi SD, Združena levica, SNS in Solidarnost. Podatek razkriva, da so zlasti volivci levice še neodločni, ali se bodo evropskih volitev sploh udeležili.
Zato bi morala biti strategija kandidatnih list iz tega političnega spektra jasna - če želijo doseči dober rezultat, morajo v tednu dni pred oddajanjem glasovnic motivirati volivce, da se na volilno nedeljo sploh odpravijo na volišča. Jasno je namreč, da so volivci desnih strank veliko bolj motivirani in odločni glasovati za svojo stranko oziroma listo.
Kot običajno bo zaključni del kampanje odločilen, saj je med tistimi, ki bi se volitev zagotovo udeležili, še vedno deset odstotkov neopredeljenih in bi lahko še vplivali na končni vrstni red med strankami.
