Tiskane izdaje
»Vesela sem in ponosna, da so Sloveniji znotraj evropske komisije dosegljive stvari, za katere se je doslej govorilo, da za majhne države, kot je Slovenija, niso dosegljive,« je dejala Bratuškova, ki jo Juncker vidi na položaju podpredsednice, pristojne za energetsko unijo.
Kot je dejala v daljšem pogovoru za Radio Slovenija, ki so ga STA posredovali iz premierkinega kabineta, ima kot predsednica vlade izkušnje tudi s področja energetike, s čimer se je ukvarjala tudi na ravni evropskega sveta.
Izrazila je prepričanje, da s postopkom imenovanja kandidatov za komisarje iz Slovenije ni bilo nič narobe in da je vlada konec julija v Bruselj poslala seznam, kot so se pred tem dogovorili v koaliciji - da vsaka stranka predlaga enega kandidata. Nihče od ministrov, vključno s trenutno enim največjih kritikov - predsedujočim SD Dejanom Židanom - ni imel nič proti temu seznamu, je pojasnila.
»Vlada se je seznanila s seznamom in naložila, da se ta seznam pošlje v Bruselj. Se pravi, če se vlada s tem seznamom ne bi strinjala, seznam v Bruselj ne bi šel,« je pojasnila in dodala, da glasovanja ni bilo, »ker če se odločitve na vladi sprejemajo soglasno, je praksa, da o gradivu ne glasujemo, razen če kateri od ministrov eksplicitno zahteva glasovanje, da izrazi svoje drugačno mnenje«.
»Zelo zelo redki so bili primeri v času moje vlade, mislim pa, da je bilo tako tudi v preteklosti, da bi se na vladi o konkretni zadevi glasovalo,« je povedala in pojasnila, da je Židan na tej povedal le, da je bolje, da vlada v Bruselj pošlje seznam, kot pa da ne pošlje nič.
Pojasnila je še, da je predsednik DL Gregor Virant na tej seji vlade podprl predlog bodočega premiera Mira Cerarja, da bi bil komisar še naprej Janez Potočnik, ki pa nato ni dal soglasja, da bi bil na seznamu z več kandidati. »Če bi Potočnik dal soglasje, na tem seznamu ne bi bili trije, ampak štirje,« je poudarila Bratuškova.
»Tudi jaz pravim, da bi bilo bistveno bolje, če bi se lahko dogovorili za enega kandidata, pa to pač ni bilo mogoče. Mislim pa, da je zdaj vsem jasno, da čakati na to, da bi nova vlada poslala ime v Bruselj, ni šlo, ker bi Slovenija bila država, ki bi zavirala postopek oblikovanja nove Evropske komisije,« je še opozorila Bratuškova in spomnila, da se mandat sedanji Evropski komisiji izteče 1. novembra. »Zato se je tudi s postopkom v Sloveniji mudilo,« je poudarila.
O definiciji korupcije
Tudi glede navedb, da ji je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) že poslala osnutek ugotovitev po pregledu postopka izbire kandidata za evropskega komisarja, je Bratuškova izrazila prepričanje, da pri političnih funkcijah, kakršen je tudi položaj komisarja, ne more iti za konflikt interesov.
»Sicer lahko to v Sloveniji primerjamo z glasovanjem poslancev o ministrih in mislim da je že kar nekaj poslancev glasovalo o sebi za ministra, pa nihče doslej temu ni oporekal. Ne vidim tudi možnosti, da bi šlo za korupcijo, ker si nisem ne sebi ne komu drugemu pridobila nič protipravnega oz. mi nihče ni nič obljubil in jaz nisem nikomur nič obljubila, kar naj bi bila definicija korupcije,« je dejala in zatrdila, da pisma KPK še ni prejela, nikakor pa da se ne namerava izogibati sprejemu pošiljke.
Zavrnila je tudi, da je dobila namige Junckerja osebno, da si na komisarskem položaju želi prav njo. »Dobila sem sporočilo, da želi žensko kandidatko in politično izkušeno kandidatko. Osebno pa sem neposredno od Junckerja dobila na nek način prošnjo, da bolje, da pošljemo seznam, kot da ne pošljemo nič«.
»Nisem pa dobila namiga 'prijavite se'. Sem pa ženska in izkušena, saj sem pravzaprav zasedala najtežje mesto v politiki v državi,« je še povedala v pogovoru za Radio Slovenija.
