Tiskane izdaje
Ljubljana – Nekaj več kot 300 delegatov stranke DLGV je na današnjem izrednem kongresu potrdilo skrajšanje imena v Državljansko listo (DL). Kot je napovedal novi stari predsednik Gregor Virant, bodo ostali trden in verodostojen člen koalicije, a kljub temu prepoznaven. »Smo centralistična, prava liberalna stranka,« je dejal Virant.
Državljanska lista je po osvojenih 8,4 odstotka glasov na decembrskih volitvah začela notranjo konsolidacijo stranke in gradnjo lokalne mreže. Doslej so ustanovili 14 lokalnih odborov, zadnjega danes v Ljubljani. To priča o tem, da se nova stranka s tem vprašanjem doslej ni veliko ukvarjala. Slišali smo, da želijo to nadoknaditi in da ni še nič zamujeno. Smernice delovanja stranke DL so, da je treba spremeniti politiko na bolje in da bodo politično gradili liberalno Slovenijo.
»V koaliciji smo enakopraven partner, dokazali smo, da nismo nikogaršnji privesek ali podaljšana roka nekoga. Nimamo ne botrov ne stricev iz ozadja in nikogar nismo prevarali,« je dejal Virant. Kljub temu, je poudaril, bodo še bolj jasno definirali svoj položaj v koaliciji, in sicer tako, da bodo verodostojen partner, ki stoji za zavezami.
Tudi danes bi šli v koalicijo
s SDS
Na izrednem kongresu so nekaj besed namenili pojasnilom, zakaj so se odločili za koalicijo s SDS, pri čemer je bilo zaznati, da jih je ta odločitev sicer stala precej popularnosti, a bi, kot je dejal predsednik stranke, takšno odločitev danes ponovili, ker so si s to stranko na številnih področjih blizu (finance, javnih sektor), pri drugih družbenih vprašanjih pa se razlikujejo. Izločitvi enega od poslancev (Ivanu Vogrinu) niso namenili veliko besed, zanje je to končana zgodba.
Sprememba imena je nujna, je menil Virant, ker da s tem dokazujejo, da stranka ni le muha enodnevnica, ampak dolgotrajni projekt, ki naj bi pustil pečat v slovenski politiki. DL se namerava na evropski ravni priključiti evropskim liberalcem ALDE in ELDR. Na izrednem kongresu so za novega predsednika izvolili dosedanjega predsednika Gregorja Viranta, ki je bil edini kandidat.
Vstop v politiko je žrtvovanje
Državljanska lista je po relativnem uspehu na izrednih volitvah decembra lani postala, kot pravijo, »nepogrešljiv koalicijski partner«. Po odločitvi o vstopu v koalicijo s SDS se je popularnost stranke hitro zmanjšala; če bi danes imeli volitve, se DL ne bi uvrstila v državni zbor. Ima vodstvo stranke recept za povrnitev popularnosti?
Na kongresu stranke smo slišali, da je zdaj, po oblikovanju koalicije in ključnih vsebinskih zasnov vlade, nastopil čas za »trdo delo v dobro Slovenije«. Verjamejo, da če se bodo tu izkazali, ni bojazni, da stranki ne bi uspelo na prihodnjih volitvah. Slabo prakso zadnje vlade bodo prekinili, v javnosti ne bodo prali umazanega perila, delovali bodo kot trden, a prepoznaven člen koalicije, smo slišali od Viranta. Po njegovih besedah je vstop v politiko za stranko sicer pomenil »žrtvovanje in izbiro težje poti«.
Tudi podpredsednik stranke in finančni minister Janez Šušteršič je izrazil vero v povrnitev zaupanja v stranko, vendar bo to odvisno od dveh izzvov, kot je dejal. »Kako znotraj koalicije biti pošten igralec in hkrati prepoznaven,« je dejal Šušteršič in opozoril na nekatere koalicijske stranke, ki da že delujejo interesno in poskušajo to tudi javno poudarjati. Drugi izziv, na katerega je opozoril, je »odnos do upravljanja javnega premoženja«.
Pred delegati je pojasnil, da so se v koaliciji že pojavili apetiti, da bi ministri in interesne skupine neposredno postavljali direktorje v podjetjih in zavodih, prav zaradi tega da so ohranili AUKN. Šušteršič je obljubil, da bo vprašanjem na tem področju namenil vso svojo pozornost, da bi se zadeve v prihodnje uredile še bolje.
Programski tajnik in ideolog stranke, kot so ga označili, Tomaž Štih pa je napovedal, da ima DL vizijo postati stranka, ki bo gradila liberalno Slovenijo na konkretnih področjih – politiko se bodo šli na čist način, brez podtikanj, prizadevali si bodo za dialog in sodelovanje. Takšna, meni, ima DL pred seboj lepo prihodnost.
Virant je bil kritičen do opozicije, ki da, z redkimi izjemami postavlja rušenje vlade pred prosperiteto državljanov. Kot svetlo izjemo pa je omenil Boruta Pahorja.
