Tiskane izdaje
Ljubljana - Predsednik vlade Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec sta se danes sestala na pogovoru, na katerem je bila osrednja tema stanje v slovenski diplomaciji. Spregovorila sta o izsledkih nadzora na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, ki so prejšnji teden sprožili afero v slovenski diplomaciji. Razkrite so bile večje in manjše kršitve slovenskih diplomatov od leta 2009, večinoma pa gre za negospodarno ravnanje z javnim denarjem.
Erjavec je po sestanku dejal, da bo zunanje ministrstvo za vlado pripravilo poročilo o nepravilnostih, ugotovljenih v diplomatskem nadzoru, na podlagi katerega bo vlada sprejela ustrezen sklep. Vlada bo o tem, ali se strinja z nadaljevanjem postopka imenovanja devetih veleposlanikov, po besedah Erjavca razpravljala prihodnji petek.
Dodal je še, da je kadrovska komisija zanje dala pozitivno mnenje, kar pomeni, da niti diplomatski nadzornik ni ugotovil ovir, ki bi lahko preprečile njihovo imenovanje. Ob tem je minister poudaril, da nekateri veleposlaniki, ki so že opravljali to službo, niso bili nikoli predmet diplomatskega nadzora, zato se mu postavlja vprašanje, ali bi bilo prav, da bi ti imeli prednost pred ostalimi.
Erjavec bi bil vesel interpelacije
Pri opravljenih nadzorih se navadno ugotovijo manjše nepravilnosti, ki so posledica nepravilnega poslovanja, pravi Erjavec. Ob tem dodaja, da veleposlaniki po svoji funkciji »niso računovodje«, prav tako pa glede na velikost veleposlaništev tudi nimajo računovodij, ki bi skrbele za to, da bi bilo poslovanje povsem v skladu s predpisi. Z osnutkom enega od poročil je zunanji minister že seznanjen in ugotavlja, da je tudi v tem primeru šlo za negospodarno ravnanje.
Izsledki diplomatskega nadzora so po zapletih z arbitražnim sporazumom še dodatno spodbudili vprašanja o ministrovi objektivni odgovornosti. Iz kabineta predsednika vlade pa so po sestanku sporočili, da je Erjavec pri izvajanju slovenske zunanje politike še vedno deležen Cerarjevega zaupanja.
Erjavec je tudi povedal, da bi bil morebitne interpelacije vesel, saj bi imel možnost odgovoriti na vsa vprašanja na to temo.
Erjavec tudi pri Pahorju
Predsednik države Borut Pahor je zaradi ugotovljenih nepravilnosti zadržal podpisovanje ukazov o imenovanju novih veleposlanikov. To je Erjavec označil za pretirano reakcijo. Potrdil je, da se je v četrtek sešel s Pahorjem, ta pa mu je menda zatrdil, da pri njegovi potezi ni šlo za vprašanje zaupanja zunanjemu ministru, ampak bi se rad prepričal o pravilnosti odločitve, da podpiše ukaze o imenovanju.
Erjavec še pravi, da bi predsednik republike, če bi se mu o kakšnem kandidatu porajali dvomi, lahko tudi sam pridobil poročilo in ugotovil, ali je posamezni kandidat lahko deležen njegovega zaupanja.
Grehi slovenske diplomacije
Poročilo o nadzoru v diplomaciji je razkrilo številne nepravilnosti. Kot je v torek na tiskovni konferenci pojasnil generalni sekretar ministrstva za zunanje zadeve Stanislav Vidovič, so ugotovili kršitve, kot so nakupi blaga brez predhodno sklenjenih pogodb, izplačila na podlagi nepodpisanih pogodb, preseganje limitov za nastanitev in reprezentanco.
Pogosta je bila tudi uporaba službene kartice v privatne namene, nepravilno so obračunavali dnevnice, ponekod pa sploh niso vodili določenih evidenc. Na nekaterih diplomatsko konzularnih predstavništvih so brez osnove in odobritve izplačevali nagrade. Nadzor je med drugim razkril tudi nepravilnosti pri uporabi hitre pošte in pomanjkljive evidence umetniških del.
Nadzori potekajo od leta 2009, njihov namen pa je zagotoviti urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje diplomatskih predstavništev in konzulatov. »Verjamem, da smo edini v državni upravi, ki imamo tako temeljit nadzor praktično za skoraj tretjino naših zaposlenih,« je ob tem dejal Vidovič.
Med veleposlaniki, pri katerih so bile ugotovljene kršitve, so tudi kandidati za veleposlaniške položaje, ki jih je vlada že potrdila. Premier Cerar pa pravi, da ob potrditvi kandidatov z izsledki nadzora ni bil seznanjen.
Agrema Geržini še ni uradno potrjen
Nadzor je razkril, da si je kandidat za veleposlanika v Zagrebu Aleksander Geržina v letih 2012 in 2013 izplačal za 4500 evrov kilometrine, ko je na službene poti odhajal z lastnim avtomobilom, čeprav sta bila v večini primerov v tem času prosta tako službeni avto kot tudi voznik.
Geržina, ki je bil takrat veleposlanik Slovenije na Dunaju, je svoje dejanje pojasnil z odgovorom, da se je službeni avtomobil vseskozi kvaril, voznik pa je imel številne presežne delovne ure.
RTV SLO je včeraj poročala, da je po njihovih neuradnih, a zanesljivih informacijah Hrvaška Geržini že dala agrema. Privolitve hrvaške vlade, da bi bil Geržina imenovan za diplomatskega zastopnika, nam danes na ministrstvu za zunanje zadeve niso potrdili. Odgovorili so le, da nam konkretnega odgovora ne morejo posredovati, saj »postopek imenovanj vodij diplomatsko konzularnih predstavništev še teče in je končan s podpisom ukaza predsednika republike o postavitvi veleposlanika oziroma z njegovo objavo v uradnem listu«.
Erjavec je na vprašanje, ali Geržino podpira, dejal, da ne gre za to, ali ga on podpira ali ne, saj so postopki zakonsko predpisani. Opozoril pa je, da o kandidatih med drugim razpravlja kadrovska komisija, v kateri je tudi diplomatski nadzornik.
Na mizi tudi arbitražni postopek
Premier in zunanji minister sta sicer danes razpravljala tudi o arbitražnem postopku, strinjala sta se, da »gredo stvari v pravo smer«. Erjavec upa, da obvestilo, da bo predsednik arbitražnega sodišča imenoval oba manjkajoča arbitra, pomeni, da bo arbitražni postopek tekel naprej.
Erjavec, ki se bo prihodnji teden na Dunaju udeležil konference o Zahodnem Balkanu, posebne razprave o tej temi ne pričakuje. Bo pa na to temo imel dvostranska srečanja z nemškim, avstrijskim in italijanskim zunanjim ministrom. Stališče Slovenije o arbitražnem postopku bo predstavil tudi na 14 dvostranskih srečanjih, ki se bodo zgodila v okviru Blejskega strateškega foruma.
