Evropska komisija za večjo neodvisnosti KPK

Ljubljana – »Prišli smo tako daleč, da nas na sistemsko korupcijo jasno opozarjajo vse relevantne mednarodne ustanove – Svet Evrope, OECD in evropska komisija,« je Komisija za preprečevanje korupcije opozorila ob izidu poročila evropske komisije o korupciji. Bruselj, KPK in Transparency International Slovenia državo pozivajo k ukrepanju.

Ugotovitve poročila o Sloveniji so pričakovane, so se odzvali v Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Bruselj opozarja na pomanjkanje politične volje za boj proti korupciji. Ob tem poudarja Janeza Janšo in Zorana Jankovića, ki sta pred KPK prekrivala dejansko premoženjsko stanje. Komisiji ni ušlo, da je za tem 36 poslancev zaradi vprašanja možnosti pritožbe na dejanja KPK vložilo zahtevo za ustavno presojo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Evropska komisija se zavzema za ohranitev neodvisnosti KPK in povečanje njenih pooblastil. Za kršitev zahtev o prijavi premoženjskega stanja in nasprotju interesov pa komisija priporoča uvedbo odvračalnih kazni za izvoljene in imenovane funkcionarje. Predlaga, da naj politične stranke sprejmejo etične kodekse, da se zagotovi učinkovit nadzor nad financiranjem strank in volilnih kampanj, večja pooblastila pa naj dobi tudi računsko sodišče.

Veliki politični vplivi na družbe v državni lasti

Poleg nizke politične in pravne kulture nosilcev javnih funkcij evropska komisija opozarja tudi na klientelizem v poslovanju z državo in državnimi podjetji, nesorazmerno močne politične vplive in pomanjkanje transparentnosti pri delovanju podjetij v državni lasti ter pomanjkljiv pravni okvir nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in poslovodnih oseb ter nadzornikov v državnih podjetjih.

Treba je okrepiti protikorupcijske mehanizme v zvezi s podjetji v državni lasti ali pod državnim nadzorom, denimo z bazo Supervizor za spremljanje njihovih denarnih tokov, pomembna pa je tudi preglednost privatizacije teh družb.

Kot težava je v poročilu izpostavljena še počasnost delovanja slovenskega pravosodnega sistema in slab sistem javnega naročanja. »Nujni so protikorupcijski ukrepi pri javnem naročanju predvsem v bolj občutljivih sektorjih, kot so energetika, gradbeništvo, prostorsko načrtovanje in zdravstvo,« našteva evropska komisija.

Veliko besed, a v praksi malo narejenega

»Skrajni čas je, da se nosilci oblasti, vključno s pravosodnimi in nadzornimi organi, iskreno soočimo s problemom sistemske korupcije v Sloveniji,« poudarjajo v KPK in dodajajo, da država svojo zavezo lahko pokaže že s tem, da začne resno uveljavljati 15 točk, ki jih je senat KPK poudaril ob svojem odstopu.

Tudi v Transparency International (TI) Slovenia opozarjajo »na že tradicionalno pomanjkanje (politične) volje in iskrenega namena za preprečevanje korupcije v Sloveniji«. Čeprav je o negativnih posledicah korupcije veliko govora, se v praksi te besede ne uresničijo.