Tiskane izdaje
Ljubljana - Predsednik vlade Borut Pahor je, glede na včerajšnje dogajanje v DZ, po današnji seji dejal, da na vidiku ni prave rešitve, ki bi dajala upanje, da bo nova vlada čim prej prevzela posle, zato so sprejeli odločitev, da DZ predlagajo paket zakonov, za katere menijo, da so nujni.
Poudaril je, da se mora vlada v skladu s svojimi obveznostmi odločiti, katere ukrepe naj sprejema za zaščito državnih interesov.
Vlada tako predlaga, da se državni zbor loti predlogov zakona o javnih financah, zakona o razvojnem načrtovanju, energetskega zakona, zakona o prevzemih, zakona o hipotekarni in komunalni obveznici ter novele insolvenčnega zakona.
Zakoni so bili večinoma že medresorsko usklajeni, morebitne manjše spremembe, ki ne bi porušile koncepta zakonov, so še možne.
Minister za razvoj in evropske razmere, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari opozarja, da se ukrepanje EU proti državam članicam začenja, zato mora Slovenija v najkrajšem možnem času izvesti rebalans proračuna.
Po oceni Gasparija je sramota, da poslovne banke v Sloveniji še niso ustanovile operativnega sklada, v katerem bi bile predvsem zasežene delnice podjetij. Poudaril je, da vlada od Banke Slovenije pričakuje, da bo sprejela kakšne ukrepe. Opozoril je še, da banke pri tem ne morejo pričakovati, da bo država na tem področju prevzela njihovo vlogo. Glede ustanovitve slabe banke pa je Gaspari dejal, da se ta rešitev v mnogih državah v EU ni pokazala za dobro, poroča STA.
Sprejet program dela vlade
Vlada je sprejela tudi normativni program dela vlade za letošnje leto. Ker nova vlada še ni imenovana, so vanj vključili le pravno obvezne akte, medtem ko bo program ostalih predpisov ostal v domeni nove vlade. Predlaganih je 307 predpisov.Glede na to, da nova vlada še ni imenovana, je generalni sekretariat vlade v sodelovanju z ministrstvi in vladnimi službami pripravil predlog normativnega programa samo v delu, ki se nanaša na pripravo pravno obveznih aktov. To so nacionalni predpisi, ki jih morajo ministrstva in vladne službe pripraviti na podlagi obveznosti, ki izhajajo iz pravnega reda Evropske unije, nacionalnega predpisa, odločbe ustavnega sodišča ali mednarodnega sporazuma.
Program ostalih, neobveznih predpisov, bo ostal v domeni nove vlade.
