Interes za razpis arhivskega referenduma izrazilo 46.699 volivcev

Za istočasno izvedbo referenduma in evropskih volitev bo morala glasovati večina poslancev.

Objavljeno
20. marec 2014 15.49
jer referendum
Z. P., notranja politika, Pi. K., Delo.si
Z. P., notranja politika, Pi. K., Delo.si

Ljubljana - Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je na upravnih enotah po Sloveniji v obdobju od 13. februarja do vključno 19. marca dvignilo zahtevke za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o arhivih 46.699 volivcev. Ta podatek je razviden iz evidence volilne pravice, ki jo vodijo upravne enote in kjer se evidentirajo podpore volivcev in volivk.

Na MNZ še pojasnjujejo, da ima dejanske podatke o zbranih podporah le pobudnik referendumske zahteve,» saj ne zadostuje le evidentirana podpora v evidencah, temveč jo mora volivec pobudniku tudi posredovati.«

V SDS so včeraj, na dan, ko se je izteklo obdobje za zbiranje podpisov, sporočili, da so zbrali potrebnih 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, ki jih bodo pristojnim službam državnega zbora dostavili prihodnji teden.

Hkrati so tudi pozvali ljudi, naj potrjene obrazce podpore, ki jih morda še niso oddali, čim prej pošljejo na sedež SDS. Šele ko bodo v stranki zbrali vse prispele zahtevke za razpis referenduma, bo dokončno jasno, koliko podpisov so v SDS zbrali.

Izvedba referenduma bi državljane stala približno 3,5 milijona evrov, z istočasno izvedbo evropskih volitev pa 1,5 milijona evrov. Za istočasno izvedbo referenduma in evropskih volitev bo morala v državnem zboru glasovati dvotretjinska večina. Ker izvedba referendumom v državnem proračunu ni načrtovana, bo vlada denar morala zagotoviti iz državnih rezerv.

Anketa Dela je februarja napovedala, da referendum o arhivih podpira 37 odstotkov vprašanih, ne podpira pa ga skoraj polovica oz. 46 odstotkov vprašanih.

Novelo o arhivih je konec januarja parlament potrdil z večino, za njeno uveljavitev pa so glasovali tudi poslanci NSi. Stranka SDS je referendum napovedala, ker državni zbor ni glasoval za sprejem njihovega dopolnila, da bi celotni arhivi - tudi osebni podatki žrtev - iz časa Jugoslavije za raziskovalce ostali prosto dostopni.

Kot opozarja koalicija in NSi, je sprejeta novela korak naprej, saj je bilo arhivsko gradivo nekdanjih družbenopolitičnih organizacij nedostopno, če je vsebovalo občutljive osebne podatke žrtev. Od zdaj naprej pa arhivska komisija občutljive podatke v zahtevanih dokumentih le ustrezno prekrije.