Tiskane izdaje
Ljubljana – Zgodba o izginulih podpisih Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije za sklic referenduma o slabi banki se razpleta. Čeprav na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) novembra lani z Vinkom Gorenakom (SDS) na čelu v internem nadzoru niso priznali napake pri izginotju 36 listov s podpisi za sklic referenduma, je policijska preiskava v mandatu njegovega naslednika Gregorja Viranta (DL) pokazala drugače. Primer so preiskovali že upravni inšpektorat, informacijski pooblaščenec in Komisija za preprečevanje korupcije, a je policija prva institucija, ki je jasno pokazala na krivca.
Prejšnji teden smo v Delu razkrili, da so ljubljanski kriminalisti že končali preiskavo o izgubljenih podpisih za sklic referenduma o slabi banki in vložili kazensko ovadbo zoper eno osebo, primer pa še proučuje pristojna državna tožilka. Zdaj so nam na ministrstvu za notranje zadeve potrdili, da gre za enega njihovih zaposlenih.
Zoper koga je vložena kazenska ovadba, na ministrstvu sicer uradno ne vedo. Policija namreč delodajalcem ne sme pošiljati kazenskih ovadb zoper njihove zaposlene, ima pa Virant kot minister skladno s policijsko zakonodajo pravico do vpogleda v vsebino ovadbe, a tega, kot je dejal za Delo, ne bo zahteval.
Po naših neuradnih informacijah gre za Alenko Colja, vodjo sektorja za registracijo prebivalstva in javne listine. Ta je oktobra lani od služb državnega zbora prevzela dokumentacijo s podpisi za začetek referendumskega postopka in kot vodja sektorja določila 28 uslužbencev, ki so preverjali pravilnost in verodostojnost prejetih podpisov.
Ministrstvo je - kot tudi državni zbor - že pred meseci opravilo interni nadzor, v katerem pa je ugotovilo, da napake ni storilo. Zato tudi niso uvedli nobenega disciplinskega postopka. Rok za začetek tega ukrepa je medtem že potekel.
Na MNZ pojasnjujejo, da je mogoča takojšnja izredna odpoved delovnega razmerja, če bi se pokazalo, da se je zgodilo kaznivo dejanje.
Tega pa ne verjame Virant, danes minister, v času izginotja 394 podpisov pa predsednik parlamenta. Ker je ovadba za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, »sklepam, da gre le za šlamparijo. Menim, da tu kaznivega dejanja ni, le dolgoletna utečena praksa v poslovanju. Ampak počakajmo, kaj bo reklo tožilstvo. Še vedno menim, da je izguba podpisov posledica površnih postopkov, ki so na enak način utečeno potekali dvajset let. Na srečo je bil v tej konkretni zadevi problem odpravljen v državnem zboru, kjer smo hranili originalne podpise,« je Virant komentiral za Delo.
Bo nastradal mali človek?
Prav nasprotno pa je prepričan predstavnik oškodovanega sindikata in sekretar ZSSS Milan Utroša, ki meni, da gre zgolj za »žrtveno jagnje, ki bo krivo za nepravilnosti politikov«. Sam ne verjame, da je policijska preiskava odkrila prave razsežnosti primera. »Kdorkoli je to storil, tega zagotovo ni izvedel na lastno roko, ampak je dobil navodila nadrejenih. Dokazov za to sicer nimam, a sem prepričan, da je policija našla zgolj žrtev pritiskov. Zdaj pa bo navaden človek plačal za početje takratnega ministra za notranje zadeve,« je neposreden generalni sekretar ZSSS Milan Utroša.
Napoveduje, da bodo, če bo treba, sprožili tudi svoje pravne postopke proti tistim, ki so po njihovem mnenju odgovorni za zaplet - torej tedanjemu ministru, danes pa poslancu SDS Vinku Gorenaku.
Gorenak (še) ne komentira
Ta kazenske ovadbe za Delo včeraj ni hotel komentirati, češ da je na dopustu na Češkem in da podrobnosti ne pozna. Kot prvi mož MNZ je sicer vseskozi zavračal krivdo za največji spodrsljaj v postopkih uresničevanja neposredne demokracije v zgodovini slovenskega parlamentarizma. Zavrnil je tudi objektivno odgovornost, ko so mu jo očitali poslanci PS v interpelaciji. Obtožbe in ostre besede obeh protagonistov so močno zaostrile odnose znotraj tedanje Janševe koalicije, a so vladni poslanci decembra lani interpelacijo z 48 glasovi proti in 37 za kljub temu zavrnili. Proti predlogu za Gorenakovo zamenjavo je glasoval tudi Virant. Gorenak je sicer takrat tudi trdil, da ni mogoče ugotoviti, ali so podpisi izginili na MNZ ali v državnem zboru, ki ga je tedaj vodil Virant. Je pa dejal, da bi s funkcije odstopil, če bi za izgubljene podpise ugotovili nesporno krivdo MNZ.
