Tiskane izdaje
Poslanci največje opozicijske stranke so interpelacijo zaradi dogajanja v zvezi s pridržanjem nekdanjega kosovskega premiera v parlamentarni postopek vložili že junija. Zaradi parlamentarnih počitnic je bila razprava o odgovornosti in delu ministrice na dnevnem redu državnega zbora šele danes, vendar SDS v poletnih mesecih ni našla dovolj somišljenikov, ki bi podprli razrešitev ministrice.
Interpelacijo so poleg SDS podprli tudi poslanci NSi in ZL, a ti so razloge več ali manj iskali v ministričinem (ne)spopadanju z begunsko problematiko. V poslanski skupini nepovezanih poslancev je glasoval le Bojan Dobovšek, ki je interpelacijo podprl.
Györkös Žnidarjeva, ki tako ostaja ministrica, je po glasovanju izrazila zadovoljstvo. Pravi, da jo veseli, da je poslancem uspela pojasniti, da je policija v primeru Haradinaj ravnala zakonito in da ni podlage za njeno odgovornost.
Györkös Žnidarjeva: Policija je delovala zakonito, strokovno in apolitično
Poslanska skupina SDS je Györkös Žnidarjevi v interpelaciji očitala objektivno in delno subjektivno odgovornost za dogajanje okrog junijskega pridržanja nekdanjega kosovskega premiera Ramusha Haradinaja. Haradinaja so na slovenskem letališču pridržali na podlagi tiralice srbskega Interpola iz leta 2004, čeprav je bil leta 2012 obtožb oproščen na sodišču v Haagu. Po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom in po ustni noti Prištine so Haradinaja izpustili na prostost in mu vrnili odvzeti potni list.
V poslanski skupini SDS so ocenili, da je dvodnevni zaplet z obravnavo Ramusha Haradinaja zmanjšal mednarodni ugled Slovenije, ministrici pa so pripisali tudi odgovornost za politične in gospodarske posledice, ki naj bi jih povzročili razburkani odnosi med Kosovom in Slovenijo.
Ministrica je očitke predlagateljev interpelacije odločno zavrnila. Pravi, da »temeljijo na nerazumevanju temeljev državnopravne ureditve oziroma argumentaciji, ki ruši temeljne postulate delovanja sistema nacionalne varnosti«. Dejanja policije v zvezi s pridržanjem nekdanjega kosovskega premiera ocenjuje kot zakonita, strokovna in apolitična. Poudarja, da policija v fazi izvajanja mednarodnih tiralic izvede samo privedbo pred pristojni pravosodni organ, ki nato v celoti prevzame vodenje postopka, »na kar kot ministrica za notranje zadeve v izogib moralnemu hazardu ne more in niti ne sme nikakor vplivati«.
»Policist na meji ali ministrica za notranje zadeve ne moreta presojati, ali je dejansko stanje očitka države, ki določeno osebo išče preko Interpola, enako dejanskemu stanju sodbe haaškega sodišča. O tem lahko odloča samo sodišče kot del neodvisne veje oblasti,« je dejala na seji.
Poudarila je tudi, da zgolj veljavni diplomatski potni list avtomatično ne pomeni priznanja osebne nedotakljivosti, pa tudi Haradinaj se v postopkih ni skliceval na poseben status. Ministrica je tako že na začetku razprave v državnem zboru dejala, da je »edini možni logični izplen te razprave v tem, da je slovenska policija v zadevi Haradinaj ravnala v okviru svojih zakonskih pristojnosti in dolžnosti«.
Upravičena interpelacija ali politični spektakel?
Da bi bila ministrica prisiljena zapustiti ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), bi to odločitev moralo podpreti vsaj 46 poslancev. Ker so ministrici podporo napovedale vse koalicijske stranke, je bilo pričakovati, da bo Györkös Žnidarjeva ostala v ministrskem sedlu.
Predsednik poslanske skupine Desus Franc Jurša pravi, da so poslanci Desusa »neljubi dogodek že takrat obžalovali, a pomembno je poudariti, da je šlo za rutinski policijski postopek, ne pa za politiko«. Skupaj z ostalimi člani koalicije pa so povečini mnenja, da je ministrica na vse očitke iz interpelacije izčrpno odgovorila in dokazala, da so neutemeljeni.
Tudi na nasprotni, opozicijski strani so se spraševali o tehtnosti interpelacije. Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je ministrico nagovorila: »Pravzaprav sem od vsega začetka na nek način dvomila o vsebinski upravičenosti interpelacije, ki je bila vložena, in danes, ko sem poslušala vaš odgovor, lahko rečem, da sem še bolj prepričana, da ta spisana interpelacija glede na vsebino ni najbolj upravičena.«
Do SDS-ove uporabe inštituta parlamentarne kontrole nad delovanjem ministrice je bil kritičen tudi nekdanji strankarski partner Bratuškove Jani Möderndorfer, ki je sedaj nepovezani poslanec. Meni, da SDS z interpelacijo le preverja trdnost koalicije, označil jo je kot »eno najslabših interpelacij v zgodovini Slovenije«, ki da ji po njegovem manjka argumentov.
Premier čas za interpelacijo označil kot neprimeren
Poslanski skupini SDS je Györkös Žnidarjeva očitala, da zlorablja inštitut interpelacije: »Glede na to, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, sem pričakovala, da bo interpelacija vložena v imenu ljudstva, a je to dejansko interpelacija SDS. Ljudje vendarle pričakujejo, da bo policija ravnala po zakonu.«
Polno podporo ministrici je na današnji seji ponovno izrazil premier Miro Cerar, ki o navedbah predlagatelja v interpelaciji pravi, da so »povsem brez realne podlage oziroma so neresnične«. Dejal pa je tudi, da se mu zdi čas interpelacije neprimeren, saj ministrstvo za notranje zadeve in policija trenutno nosita glavno breme reševanja begunske krize.
Vlagatelji interpelacije pa menijo ravno nasprotno. Anja Bah Žibert iz SDS je dejala: »Zaradi begunske problematike, ki se še stopnjuje, saj novi, večji vali beguncev še prihajajo, je današnja razprava še toliko bolj nujna. Govorimo namreč o resorju, ki bi mu morali državljani ta trenutek najbolj zaupati.«
V razpravi tudi o beguncih
Prav begunska problematika je tema, na katero so se v današnji razpravi poslanci vedno znova vračali. Tudi na tem mestu so proti ministrici za notranje zadeve letele kritike. V Združeni levici so tako dejali, da razpravo o delu in odgovornosti ministrice podpirajo, »a ne zaradi nekaj mesecev starega primera s kosovskim premierjem«, pač pa zaradi ministričine (ne)dejavnosti pri spopadanju Slovenije s to problematiko.
Po mnenju ZL je bila ministrica premalo odzivna in je na teren prišla prepozno. »Večina najverjetneje še danes misli, da je minister za notranje zadeve Boštjan Šefic,« je dejal Matej T. Vatovec iz ZL. Pravi, da je bil državni sekretar na MNZ Šefic »prisoten praktično na vseh sejah državnega zbora in delovnih teles, na vseh tiskovnih konferencah, medtem pa še hodi po terenu in koordinira delovanje vseh, ki pri tem sodelujejo, si ogleduje nastanitvene prostore, se dogovarja z lokalnimi skupnostmi ter nevladnimi organizacijami«. Ob tem pa je poslanec nadaljeval: »Pravzaprav se lahko vprašamo kaj sploh počne ministrica.«
Zaradi podobnih razlogov so podporo razrešitvi ministrice napovedali tudi v Novi Sloveniji, kjer menijo, »da ministrica za notranje zadeve ni dorasla tej krizni situaciji, ko na slovenska vrata trkajo migranti, da bi prečkali našo državo«.
