Tiskane izdaje
Ljubljana – Na današnjem kongresu NSi – krščanska demokracija bo od 400 do 500 delegatov sicer izbiralo med dvema kandidatoma, dejansko pa se bo odločalo o smeri, ki jo bo ubirala stranka v prihodnje. Izbirali bodo med samostojno potjo in bolj zavezniško, sopotniško vlogo ob boku SDS.
Od zadnjih volitev na lokalni ravni vlada v NSi obsedno stanje, kajti kmalu potem so začeli teči postopki za pripravo volilnega kongresa, ki je vsaki dve leti. Temperaturo sta dodatno dvigovala oba sedanja kandidata za predsednika stranke: predsednica Ljudmila Novak in podpredsednik Aleš Hojs. Prva je namigovala, da razmišlja o umiku, drugi je nato glasno razmišljal o možni kandidaturi, vmes pa je posegel še vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, ki je prav tako glasno razmišljal, da je pripravljen (kljub mladosti) prevzeti stranko, če se bo njegova mentorica in zaveznica Novakova umaknila. Kot da položaj v stranki ne bi bil že dovolj zapleten, se je evropski poslanec Lojze Peterle znašel sredi viharja, ki ga je bilo mogoče zaslediti na socialnih omrežjih in forumih zaradi njegove udeležbe na okrogli mizi Foruma 21. Prav Peterletov včerajšnji odziv najbolj jasno ilustrira razpoloženje v NSi pred kongresom, zlasti pa odnose na slovenski desnici, še posebej v razmerju med NSi in SDS.
Napadi pred kongresom
Peterle je na novinarski konferenci spregovoril o napadih nanj iz kroga Janeza Janše, ker si je drznil odzvati se na povabilo Milana Kučana. »Diskreditacija je bila kampanjska, široka in dobro organizirana. Njen namen ni škodovati le Peterletu, ciljala je tudi na status NSi, in to pred kongresom. 25 let po Demosu so se znova odločili za diskreditacijo in nov slovenski zid,« je včeraj pojasnjeval Peterle.
Evropski poslanec in ustanovitelj stranke (poleg pokojnega Andreja Bajuka) se je v dilemi – ali bodo ubrali bolj samostojno pot ali satelitsko – jasno postavil na stran Ljudmile Novak. »Zamenjave na vrhu ne potrebujemo. Novakova je veliko bolj jasna v programski orientaciji kot Hojs, ki ga imam za krščanskega demokrata od začetka,« pravi Peterle pred kongresom. In, kot je mogoče razumeti starosto NSi, ga po svoje celo moti kandidatura Hojsa, ko argumentira, da v sestrski nemški CDU že nekaj kongresov zapovrstjo niso imeli nobene alternative svoji Angeli Merkel. Zaradi tega CDU ni nič manj demokratična, dodaja Peterle.
Za spoštljivo sodelovanje sta potrebna dva
S temi stališči je mlajša struja, ki jo predstavljata vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin in poslanec Matej Vrtovec, dobila močno podporo. Tonin zagovarja »osvoboditev« od SDS, da bi lahko NSi delovala bolj samostojno in da ne bi igrali podporne vloge. To smer zelo dobro ilustrirajo Peterletove besede: »Igrati moramo svojo igro, ne smemo se pustiti voditi na plesišče od zunanjih interesov. Fronta proti NSi je napačna.«
Da bo politika osvobajanja zaznamovala osmi kongres NSi, priča tudi zapis poslanca Vrtovca, ki je pred kongresom dejal, da sta za korektno in spoštljivo sodelovanje potrebna dva. »Ker pa si druga stranka to sodelovanje predstavlja kot ponižno kimanje, prihaja do razhajanj, ki smo jim priča danes,« pravi Vrtovec.
Antijanšizma je preveč
Da je takšno prepričanje v stranki napačno, je prepričan Aleš Hojs. V intervjuju za Delo je izjavil, da je politična strategija mlajše garniture, ki ji je prisluhnila tudi Ljudmila Novak, zgrešena. Zmotil ga je premik stranke od desne proti sredini, po njegovem bi morala NSi vztrajati na desni, ker so tudi njene vrednote takšne. Še zlasti pa je za Hojsa moteč gospodarski program, ki je zanj preveč neoliberalen in premalo socialno-tržno obarvan. Hojs pravi, da se je za kandidaturo odločil, da bi se slišal tudi glas tistih v NSi, ki drugače vidijo razvoj in usmeritev stranke, predvsem pa po njegovem ni mogoče uspeti z antijanšizmom.
Kdo bo zmagal?
Ljudmila Novak je zaradi dejstva, da je prevzela stranko v trenutku, ko se ni uvrstila v državni zbor in jo nato vrnila v prvo ligo slovenske politike, v veliki prednosti. Po ocenah poznavalcev razmerij v NSi lahko sedanja predsednica stranke računa na vsaj 70-odstotno podporo. Hojsovo kandidaturo so podprli štirje občinski odbori, pri čemer je zanimivo, da se njegov matični odbor ni želel opredeliti.
Predsednica ljubljanskega mestnega odbora NSi Mojca Kucler Dolinar, ki jo uvrščajo med Hojsove podpornice, je za STA dejala, da na kongresu pričakuje konec enostranske politike, Hojsova kandidatura pa predstavlja možnost, da se NSi vrne k poti, ki so jo začrtali ob ustanovitvi NSi.
Da ima na današnjem kongresu največ možnosti Novakova, priča tudi Delova raziskava javnega mnenja. Splošna javnost meni, da bo dobila na kongresu dvetretjinsko podporo. Med simpatizerji NSi pa po anketi sodeč uživa Ljudmila Novak več kot 90-odstotno podporo.
