Tiskane izdaje
Ljubljana – Največjo opozicijsko stranko so v relativno kratkem času pretresli odhodi treh vplivnih članov. Franc Pojbič in Pavel Rupar sta strankarski izkaznici vrnila, Žiga Turk pa je izstopil iz vseh organov SDS. Gre za posamezne primere, ki ne nakazujejo trenda izgubljanja podpore, meni Miha Brejc, ki je lani tudi sam zapustil SDS.
Nekdanji podpredsednik stranke in evropski poslanec se je od SDS poslovil nekaj mesecev po tem, ko je njegov zet Gregor Virant oktobra 2011 ustanovil DL in so se odnosi med njim in predsednikom stranke Janezom Janšo popolnoma ohladili. Brejc zdaj priznava, da so »odhodi močnih ljudi načelno vedno znamenje, da v stranki nekaj ne štima«. Konkretnih primerov ne želi komentirati, a med odstopi nekdanjega šefa Agencije za varnost prometa Pojbiča, nekdanjega poslanca SDS Ruparja in nekdanjega strankinega ministra Turka po njegovem mnenju vendarle ne gre iskati povezav.
Nižja intelektualna raven
»Takšne stvari v vsakdanjem političnem življenju niso nič posebnega in se dogajajo. Seveda pa je za vsako stranko škoda, kadar jo zapustijo pametni ljudje. Pozna se, da je intelektualna raven SDS po odhodu Žige Turka močno padla, ampak baza stranke je ostala čvrsta,« meni Brejc.
Tudi v največji opozicijski stranki si očitno z odhodi nekdanjih vplivnih članov ne belijo glave. »Jože Pučnik je nekoč dejal, da ni pomembno, ali delaš to, kar ti koristi, ampak tisto, kar je prav. Kdor torej izstopi iz stranke zaradi koristi, gotovo ne dela prav,« so komentirali v službi za odnose z javnostmi SDS.
O svojem, Pojbičevem in Ruparjevem razhodu z vodstvom stranke je redkobeseden tudi nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk, ki je sicer ostal član SDS. »Ta hip imamo veliko bistveno zahtevnejših problemov, o katerih bi veljalo imeti mnenje. Na primer, kako ustvariti pogoje, da bi podjetniki odpirali delovna mesta in zaganjali investicije ter da bi država začela živeti vsaj približno v okviru svojih možnosti in vseeno omogočila solidne storitve državljanom,« je za Delo zapisal edini minister Janševe vlade, ki še vedno prejema plačno nadomestilo.
Člani in simpatizerji SDS poudarjajo, da Franc Pojbič nikoli ni sodil med strankarske veljake, zato ne preseneča, da njegovo slovo ni povzročilo osipa širšega članstva stranke. Tudi »zlati časi« nekdanjega tržiškega župana Ruparja, ko je njegova beseda v SDS še nekaj veljala, so davno mimo. Njegov izstop bi lahko bil tako veliko usodnejši pred leti, ko je stranki na lokalni ravni zagotavljal pomemben delež glasov. »Za vsako stranko se začne nakazovati kriza takrat, ko jo začnejo zapuščati pomembni ljudje na lokalni ravni,« se strinja tudi Miha Brejc.
V Delu smo v zadnjem letu sicer poročali o najmanj treh »lokalnih žariščih« SDS. Njihovi člani so iz lokalnih organizacij izstopali v Novem mestu in na Jesenicah, na Koroškem pa so po uporu »terena« zaradi afere s ponarejenim spričevalom odslovili nekdanjo poslanko Alenko Koren Gomboc.
Usode LDS ne gre pričakovati
A to niso vplivna imena tipa Anton Rop, Milan M. Cvikl, Marko Pavliha in Darja Lavtižar Bebler, ki so leta 2007 pred parlamentarnimi volitvami prestopili iz takrat opozicijske LDS v pozneje zmagovito SD, opozarja Brejc. »Oni so tedaj uvideli, da stranka nima več perspektive, in nakazali njen propad,« se spominja in dvomi, da bi se zaradi omenjenih izstopov zgodba lahko ponovila v SDS. Tudi v stranki poudarjajo, da se jim je v zadnjih treh mesecih pridružilo več sto novih članov. Koliko jih je v istem času izstopilo, ne odgovarjajo.
