Tiskane izdaje
Ljubljana − Sindikati so v DZ vložili potrebne podpise za obravnavo predloga zakonskih sprememb minimalne plače. Vseh sedem reprezentativnih sindikalnih central je v DZ prineslo 11.000 overjenih podpisov v podporo predlogu sprememb zakona o minimalni plači, po katerem bi iz definicije minimalne plače izločili dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo.
Za spremembe se zavzemajo, saj je krivično, da delavci z minimalno plačo, ki delajo v takšnih razmerah, za to ne prejemajo dodatkov, delavci z višjimi plačami pa jih. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je zadovoljen z rezultatom zbiranja podpisov - v petih delovnih dneh so jih zbrali več kot 12.000, potrebnih 5000 že v prvih dveh dneh - in si želi, da bi predlog v DZ dobil podporo.
Koalicija je napovedala, da bo zakon podprla. Poslanci SMC »odločno« podpirajo spremembe definicije minimalne plače, kot jih predlagajo sindikati. Kot je danes na novinarski konferenci dejal poslanec Saša Tabaković, sedanja ureditev namreč ni pravična in da je to treba čim prej urediti.
Bo pa treba paziti, je opozoril minister za javno upravo Boris Koprivnikar, da se ne bo zmanjšala konkurenčnost. Pri tem pa opozarja, da bodo spremembe v tem delu povečale stroške dela. »Povečanje stroškov dela pomeni zmanjšanje konkurenčnosti določenih delodajalcev«, pravi in dodaja, da so razmislili tudi o posledicah, da ne bodo naredili več škode kot koristi.
Stroški dela za delavce z minimalno plačo se bodo povečali
Tako bodo predlagali paket sprememb, da bi ohranili konkurenčnost gospodarstva. Med spremembami napovedujejo davčno razbremenitev delovnih mest z višjo dodano vrednostjo - in po drugi strani zvišanje davčne obremenitve kapitala oz. dobička. »To si lahko, v manjši meri, privoščimo, ker smo v mednarodnih primerjavah v tem delu med najnižje obremenjenimi. Tukaj vidimo edino rezervo,« pravi Koprivnikar.
Delodajalcem je treba zagotoviti tudi bolj prožno zaposlovanje, boljše poslovno okolje, zmanjšanje administrativnih ovir. »To je eden od pogojev v paketu, ki lahko ohranijo konkurenčnost, kljub temu da se bodo stroški dela za delavce z minimalno plačo povečali«, dodaja minister.
Del paketa bodo po njegovih napovedih tudi spremembe pri udeležbi delavcev pri dobičku, »ki je eden pomembnih stimulansov za ohranjanje najboljših delavcev«. Pri tem ne podpirajo uravnilovke, ampak rešitev, da bi bili bolj udeleženi tisti delavci, ki bolj prispevajo k dobičku.
O konkretnih rešitvah minister še ni želel govoriti, ker posebna skupina, ki proučuje davčne spremembe, še ni končala svojega dela.
Koalicija podpira sindikate
Koprivnikar še opozarja, da stroški zaradi sprememb pri minimalni plači ne bodo majhni. Samo v javnem sektorju je več kot 9300 delavcev z minimalno plačo, za katere že sedaj za doplačilo do minimalne plače letno prispevajo osem milijonov evrov. S predlaganimi spremembami bo treba zagotoviti dodatnih 1,3 milijona evrov.
Predlog sindikatov podpirata tudi koalicijski partnerici SD in DeSUS. Kot je danes po koalicijskem srečanju v Ljubljani povedal vodja poslancev SD Matjaž Han, se ob tem zavedajo, da bo treba obenem spremeniti tudi sveženj davčne zakonodaje, da bo poleg delavcev tudi gospodarstvo deležno spodbud, ki bodo vplivale na boljšo gospodarsko rast.
Sindikati so danes v DZ oddali več kot 11.000 overjenih podpisov v podporo pobudi za spremembo definicije minimalne plače. Sindikalne centrale predlagajo spremembo zakona o minimalni plači, s katero bi iz definicije minimalne plače izvzeli dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo.
Tabaković je povedal, da bodo poslanci SMC predlagali, da pride do čimprejšnje obravnave zakona v DZ, tako da pričakuje obravnavo že na redni septembrski seji.
ZL sindikate podpira, NSi opozarja na neskadje
V ZL so danes še enkrat izrazili odločno podporo sindikalnemu predlogu sprememb zakona o minimalni plači, ki so jih sindikalne centralne danes podkrepile z 11.000 podpisi volivcev. Ob tem so ponovili stališče, da bi šli sami v spremembah še dlje. V NSi so medtem opozorili, da pobuda sindikatov ni usklajena z dogovorjenim socialnim sporazumom.V tem kontekstu je pobuda za spremembo minimalne plače po njihovi oceni sicer umestna, a ni usklajena z vsemi ostalimi socialnimi partnerji. To pa pomeni, da ni v skladu z dogovorjenim socialnim sporazumom za 2015-2016.
»Ker ima socialni dialog v Sloveniji velik pomen in dolgo tradicijo, bi takšni predlogi lahko porušili občutljivo ravnovesje, ki ga socialni partnerji s trdim delom vseh sodelujočih dosegajo,« so za STA povedali v NSi. Opozorili so še na predloge za nižje davke in razbremenitev, ki jih NSi ravno v teh dneh intenzivno predstavlja različnim socialnim partnerjem.
