Tiskane izdaje
Brez rešitev nekaj ključnih projektov
Finančnemu ministru Janezu Šušteršiču je uspelo spraviti skozi parlament proračuna za prihodnji dve leti, in čeprav so v obeh predvideni tudi rezi v javno porabo, so ju v državnem zboru podprli tudi poslanci opozicije. Pred kratkim je od KBC odkupil delež NLB, ni pa bil uspešen pri svoji zavezi, da se država v celoti umakne iz NLB. Prav tako ni izpeljal prodaj državnega premoženja.
Minister za finance ima sicer dva državna sekretarja, Aleša Živkoviča, ki je odgovoren za pripravo proračuna, in Dejana Krušca, ki med drugim pokriva banke, finančni sistem in izdajo državnih obveznic. Z omenjenimi področji so povezani letošnji ključni projekti ministrstva. Prvi je nujna sanacija bank in s tem povezana slaba banka (DUTB). Ta tudi zaradi razkola v vladi še vedno ni kadrovsko popolnjena, saj vlada še ni imenovala njenih neizvršnih direktorjev, ki bi nato imenovali vršilce dolžnosti izvršnih direktorjev DUTB. Zaradi vladne krize je v zraku tudi napovedana izdaja državnih obveznic v višini od dveh do treh milijard evrov za pokritje finančnih obveznosti države.
Minister, ki se mu je zgodila stavka
Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, ki kot enega pomembnih dosežkov svojega mandata šteje sprejetje zakona o uravnoteženju javnih financ – tega sicer čakajo številne ustavne presoje –, je takoj ob prevzemu mandata trčil ob enega najzahtevnejših projektov, ki so se ga lotevale že prejšnje vlade. To je javni sektor, po ministrovem mnenju preobsežen, neučinkovit in predrag. Po neuspešnih pogajanjih s sindikati se mu je včeraj ob odhodu s položaja zgodila prav stavka javnega sektorja.
Ob nastopu mandata je izgubil tudi bitko za tožilstvo, ki se je preselilo pod notranji resor. Tudi pri kadrovskem popolnjevanju ministrstva je imel številne težave, saj nad nekaterimi njegovimi predlogi premier ni bil navdušen. Tako je imel tudi le enega državnega sekretarja, in sicer Helmuta Hartmana. Ta ostaja na ministrstvu in se po imenovanju novega ministra vrača v sektor za mednarodno sodelovanje na področju pravosodja.
V pravosodju Pličaniču ni uspelo izpeljati sodne reforme, tudi spremembe stečajne zakonodaje so ostale na pol poti. Kljub temu upa, »da bo Slovenija postala razumnejša država. Država, v kateri bodo imeli upniki več besede v insolvenčnih postopkih, notarji bodo zaradi konkurence in povečane izbire svojih strank manj zaslužili, v sodstvu bo več osebne odgovornosti sodnikov in manj zaostankov. Informatika in nepremičnine bodo učinkovitejše, bolj zelene in predvsem z manj dvornimi dobavitelji.«
Kaj bo v parlamentu
Morebitni prestop Državljanske liste iz vladne koalicije v opozicijo v državnem zboru večjega pretresa ne bo povzročil. Najpomembnejša posledica je odstop predsednika državnega zbora Gregorja Viranta. Vodenje državnega zbora bo prevzel najstarejši podpredsednik, dokler poslanci ne izvolijo novega predsednika. Jakob Presečnik (SLS) je za Delo že povedal, da bo v tem primeru nekaj časa vodil zbor.
Poslanci DL ne vodijo nobenega pomembnega odbora ali komisije v državnem zboru, zato odstopov tam ne bo. S prehodom v opozicijo pa tudi ne morejo pričakovati, da bi prevzeli vodenje komisije za nadzor javnih financ ali obveščevalnih služb. Predsedovanje pripada največjima opozicijskima strankama, kar DL ne bo. Izstop DL iz koalicije pa lahko resno vpliva na rezultate glasovanj v državnem zboru in proceduralne odločitve, kdaj in o katerih zakonih bo parlament glasoval. Šest poslancev DL pomeni, da jih bo opozicija imela, če prištejemo še deset poslancev SD in 27 PS, natančno 43. Torej dva manj od polovice. Jeziček na tehtnici, ali bo prevladala opozicijska ali vladna stran, bi pri glasovanjih začasno lahko postali trije nepovezani poslanci in oba predstavnika manjšin.
