Tiskane izdaje
Ljubljana - Danes dopoldne je odbor državnega zbora za infrastrukturo in prostor razpravljal o problematiki projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6).
Popoldan ob 14. uri pa na zahtevo SDS poteka tudi izredna seja državnega zbora na o Teš 6.
Kot smo pisali v Delu, je bil projekt Teš 6 uvrščen v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, ki jo je sprejela le vlada Janeza Janše, ne pa tudi državni zbor, naložba je bila najprej ocenjena na 660 milijonov evrov, cena megavatne ure elektrike je znašala od 55 do 60 evrov in se je do finančne krize le zviševala, Slovenija pa je uvažala od petine do tretjine elektrike.
Razmere na trgu so zdaj drugačne, cena elektrike se je znižala na 35 do 40 evrov za megavatno uro, kar pomeni, da bi Teš 6, ki je po novem ocenjen na, vrtoglave, 1,44 milijarde evrov, na leto proizvajal 50 milijonov evrov izgube.
23:23: DZ po več urah končal razpravo o problematiki Teša 6
V četrtem poskusu je DZ vendarle potrdil priporočilo v celoti, in sicer je za glasovalo 42 od navzočih 50 poslancev, šest pa jih je bilo proti.
22:40
Izredna seja je po poročanju STA spet prekinjena. Po nadaljevanju je DZ glasoval o amandmajih, nato pa še o priporočilu v celoti. Pri tem sejo obstruirajo poslanci SDS in NSi, zato je predsednik DZ Janko Veber po tretjem glasovanju - DZ namreč ni sklepčen - sejo prekinil do 23.10. Seja se je sicer začela ob 14. uri, a je zdaj že četrtič prekinjena. Najprej je bila prekinjena kmalu po začetku, nato pred glasovanjem, zdaj pa med njim.
DZ je na nadaljevanju po zadnji prekinitvi seje s 40 glasovi za in 24 proti podprl koalicijsko usklajen amandma, ki podpira sklepe vlade o tej problematiki in ki gredo po oceni DZ v pravo smer reševanja Teš 6. Pri glasovanju o tem dopolnilu je bilo navzočih 67 poslancev, dodaja STA.
Zatem pa se je zapletlo pri glasovanju o priporočilu kot celoti. Poslanska skupina SDS je namreč napovedala obstrukcijo, zato v prvem glasovanju DZ ni bil več sklepčen. Ob ponovitvi glasovanja pa so sejo obstruirali še poslanci NSi. Seja je bila nato prekinjena za 10 minut, a tudi v tretjem poskusu glasovanja DZ ni bil sklepčen.
21:36
Seja je tik pred koncem spet prekinjena. Po sedmih urah razprave je namreč poslanec SDS Jože Tanko podal postopkovni predlog za prekinitev seje. Seja se bo tako nadaljevala ob 22.05, poroča STA.
16:40: Bojan Starman (DL)
Ugotavlja, da se tako pač vodijo projekti v Sloveniji, tako je bilo pri gradnji avtocest, zamujamo z železnicami ... »V Teš 6 od vsega začetka ne vidim nič dobrega. Nimamo namreč osnovnih postavk o donosnosti, o dobi odplačevanja itd. Na vsak način pa ga je treba čim prej zaključiti in spraviti v pogon, da bomo kaj imeli od njega. Naj nam bo pa ta zgodba v poduk, da ne znamo ali nočemo dobro gospodarit. Vedno pravim, da v državnih podjetjih dosegamo dva- ali trikrat manj od evropskih povprečij in obupal sem, da bi to izboljšali, zato bi jih morali čim prej privatizirati.«
16:30: Srečko Meh (SD)
»Skupno vsem razpravam je, da nikoli ni bilo soglasja, kakšna bo cena projekta in kdaj bo zaključen, vseeno pa so vse pogodbe podpisane in dovoljenja izdana. Nas je zanimala le energetska oskrba Slovenije. Zaostrene energetske razmere so spremenile projekt, vendar velikih odgovorov danes ne bo. Ne bo skupnega jezika, kako gradnjo pripeljati do konca. Največji garant je neobremenjeni minister, ki bo zahteval kakovostno vodenje.
V preteklosti so projekt obremenjevali lobiji, tako levi kot desni. Politizacija pa je ustvarjala nove nejasnosti. V SD smo vedno zagovarjali transparentnost vodenja, zato morajo nejasnosti razčistiti pristojni organi. Počistiti je treba pri vseh barvah.
Danes ne rabimo politično, ampak strokovno razpravo. Ne želim reči, da se mora politika povsem umakniti, saj smo nenazadnje dali poroštva, ampak se mora umakniti levo in desno politikantstvo. Potrebujemo konstruktivna mnenja, kako čim bolje realizirati projekt.«
16:20: Zvonko Černač (SDS)
»Investicijo vodi Teš, ne pa vlada ali posamezni minister, zato tega ne morete pripisati SDS. Pred letom dni smo ugotavljali, da je posel obremenjen s korupcijskimi tveganji. Ne Rotnik, ne Tot, ne Dermol nimajo nič z SDS. Za slednjega pa slišim, da je član SD.
Če bi bila investicija izpeljana v načrtovanih okvirih, ne bi potrebovali državnih poroštev in izrednih sej. Poroštva so bila potrebna šele, ko se je projekt tako podražil, da jih je EIB zahtevala za odobritev posojila. Zakaj se cena stalno dviguje, sploh v Pahorjevi vladi? Namesto premisleka in postavitve okvirjev, do kdaj je investicija še smiselna, se je projekt vodil naprej. Tudi, če je NIP 5 neverodostojen, dvomim, da o NIP 6 kaj bolj verodostjen. To, da KPMG ni dobro opravil svojega dela, je iz ust ministra huda izjava, ki bo gotovo odmevala.
Vlada Boruta Pahorja ni uspela sestaviti zakona o poroštvih, konkretno Franci Križanič ni tega storil, zato ga je vložil Bojan Kontič (SD), vendar ni bil sprejet. V času naše vlade ga je vložil njegov strankarski kolega Srečko Meh. Naša vlada je reagirala, vendar o tem ni odločala, ampak odločitev prepustila poslancem. Več poslancev SD je glasovalo za, kot poslancev SDS, čeprav jih imamo precej več.
Ko smo podpisovali poroštvene pogodbe, smo določili zgornjo mejo 1,3 milijarde evrov. Mene kot ministra ne bi zanimalo in me tudi kot poslance ne zanima, kako bodo to dosegli. Dokler je zakon tak, morajo to doseči. Prejšnje vodstvo pravi, da lahko to izpelje. Dajte jim možnost.
Kolikor vemo je bil minister Omerzel o podražitvi obveščen aprila. Zakaj šele takrat, če so za podražitev vedele vse uprave. Na tej točki je treba zagotoviti, da se projekt izpelje v skladu z zavezami, ki so bile dane DZ. Brez dovoljenja ga ne smejo izpeljati dražje ali drugače. V tem spopadu med prejšnjim in novim vodstvom je težko biti razsodnik, vendar tega ne smejo početi na hrbtih davkoplačevalcev. Tega ne sme trpeti slovenska energetika.
Skratka, zahtevamo, da je investicija izpeljanja v skladu s podpisanimi pogodbami in da se sprejemejo ukrepi za obvladovanje tveganj, zaradi sprememb na trgu. Ne vidimo dokazov, da bi se cena morala dvigniti, niti nimamo nobenega zagotovila, da je to zadnja cena, da se ne bo projekt še dražil. Izvajalcem ne smemo dati bianco menico, da investicijo podražijo za 140 milijonov evrov.«
16:00: Jože Velikonja (PS)
»Že revizija hiše PwC je pokazala, da je osnovna pogodba preveč velikodušna do Alstoma. Zdaj ugotavljamo, da bo projekt stal 1,44 milijarde evrov in bo končan kasneje kot predvideno. Enormno povišanje je posledica slabega vodenja. Po našem mnenju poti nazaj ni več in ga je treba končati. Bo pa to spremenilo energetsko sliko Slovenije, zato bo treba sprejeti nekatere ukrepe, zato podpiramo napore vlade.
Za podpis osnovne pogodbe je odgovorna prva vlada Janeza Janše, saj jo je podpisal tudi vidni funkcionar Jože Zagožen. Obžalujemo, da je projekt postal plen parcialnih interesov.«
15:50: Matej Tonin (Nsi)
»Projekt je bil voden kriminalno in diletantsko. Od 2006 do 2009 je cena zrasla s 660 milijonov na več kot 1,4 miljarde evrov. Od takrat se je cena prilagajala političnim potrebam, kar kaže, da je bilo to leto, ko se je še dalo kaj rešiti. Vsi aneksi so bili sklenjeni v škodo Teša, obljubljalo se je celo to kar se ni dalo obljubljati. Denimo, da bo do nekega datuma državni zbor sprejel državna poroštva. Spomnimo se pritiskov iz Teša, da bodo pogodbene kazni 100 tisoč evrov na dan, če ne bo poroštev. A glej ga zlomka, ravno to je ta direktor podpisal brez vsake podlage.
Zdaj moramo ravnati preudarno, da investicija ne bo rasla, in kakšna bo izguba, dobička namreč ne bo. Drugače ne bi bilo problem dobiti kakšnega investitorja. Še naprej se vodi politika izvršenih dejstev in ustvarja občutek, da poti nazaj ni. V Avstriji so v 70-ih letih ustavili projekt gradnje jedrske elektrarne in izgubili tri milijarde. S tem hočem povedati, da se vedno da ustaviti zgrešene investicije. S tem ne smemo obremenjevati naslednjih generacij.«
15:40: Franci Bogovič (SLS)
»Nimamo dokumenta strategije razvoja energetike do leta 2050 z vmesnimi postajami, zato se raje zapletamo v obtoževanja, kje je kdo kdaj sedel. Ker preveč meljemo, ne sprejemamo odločitev.
V času konjunkture sem tudi sam imel možnost sodelovati pri projektu Teš 6, razmere so nakazovale velike potrebe po električni energiji. Potem pa so se razmere drastično spremenile in bi morali o investiciji še enkrat razmisliti. Ko so bile podpisane obligacije z Alstomom za 800, 900 milijonov evrov, je vse ostalo metanje peska v oči. Gospodarski minister Matej Lahovnik jo je porinil naprej, ko je prišla Darja Radić, se je začel stampedo na investicije.
Tako stanje je podedovala naša vlada. Zdaj je treba ugotoviti, kako investicijo čim prej zaključiti in ugotoviti, kakšen vpliv bo imela na HSE in slovensko energetiko. Projekt naj peljejo tisti, ki ga znajo. Če to ni zdajšnje vodstvo, naj pride kdo drug. Ugotovi naj se kdo je zavajal in naj za to odgovarja. Kaže namreč, da je bil NIP 5 prikrojen. Upam, da se bomo iz te zgodbe tudi kaj naučili.«
15:30: Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel
»Državni zbor je sprejel zakon o poroštvih. Projektno vodenje investicije je bilo katastrofalno, dokumentacija je nepregledna. Osnovna pogodba je dobila osem aneksov in 19 variacija, kar jasno kaže, kako je bila investicija zastavljena. Po podatkih zdajšnjega vodstva ugotavljamo, da je projekt stal več kot 1,4 milijarde evrov od samega začetka. Poslanci ste zakon o poroštvih sprejeli na osnovi napačnih podatkov. Moja naloga pa je, da do tega ne bo več prihajalo.
Nujno je, da na mizo dobim noveliran investicijski program 6, da vidim, ali bo projekt dobičkonosen. Trenutno tega podatka nimam. Zato je vlada sprejela določene sklepe in želim, da jih podprete.
Menim, da je ta projekt zgled, kako se stvari ne delajo. Naredili smo ključno napako, ker smo se odločali brez pravih vhodnih informacij. Moja dolžnost je, da se to ne ponovi in da znamo ugotoviti, ali imamo prave informacije. Zato bo NIP 6 pregledala strokovna ekipa. Ne pa tako, kot je KPMG pregledal le, če matematika drži. Da, ena plus ena je dve. Potrebno pa je preveriti tudi vsebino.«
15:15: Andrej Vizjak (SDS) v imenu predlagateljev
Temeljna namena predlagateljev sta sporočili, da je najvišja dovoljena cena projekta 1,3 milijarde evrov in da vlada oceni možna tveganja, ki jih povzroča odpiranje škarij med napovedano podražitvijo in nizko tržno ceno električne energije. Nato se je dotaknil zgodovine projekta, čeprav ne želi, da bi se seja sprevrgla v medsebojno obtoževanje za nastalo situacijo.
Leta 2006 je Sloveniji manjakala tretjina potrebne elektrike, tržna cena elektrike je bila med 65 in 70 evrov. Vse države so iskale nove proizvodnje vire, zato je bil projekt uvrščen med nacionalne projekte. Leta 2007 je bila cena projekta 1,07 milijarde. »Ker nič ni kazalo, da bi cene padle, sem kot gospodarski minister investicijo podpiral še leta 2008.«
»Že naslednje leto so se razmere močno spremenile, zato sem na premiera Boruta Pahorja naslovil pismo, da je treba o investiciji ponovno razmisliti. Takrat je še bil čas, da projekt ustavimo. Finančne posledice bi bile sprejemljive. Zahtevali smo ponovni premislek, vendar je šla zgodba naprej.«
Leta 2012 je bil NIP 5, ki je ceno postavil na 1,3 milijarde, ki jo je potrdila tudi recenzija ugledne revizijske hiše KPMG. To je bila osnova prejšnji vladi, da odobri državna poroštva. Poleg tega se je moral investitor zavezati, da cene ne bo presegel oziroma bo o tem nemudoma obvestil vlado. »Od zdajšnjega vodstva smo izvedeli, da je bilo vsem prejšnjim vodstvom jasno, da bo investicija dražja od 1,4 milijarde. Zakaj nobeno vodstvo do letošnjega aprila ni obvestilo vlade? «
Projekt je zastavljen tako, da bo ekonomsko upravičen pri ceni 65 evrov za megavatno uro, leto kasneje pa še več. Že zdaj se ve, da teh cen ne bo mogoče doseči, zato je to velika grožnja skupini HSE in slovenski energetiki. Od vlade zahtevajo, da ocenijo tveganja in da sprejmejo ukrepe za obvladovanje tveganj. Upanje, da bodo cene kar poskočile, bi otežilo končanje projekta. Že zdaj pa HSE napoveduje ustavljanje investicij v druge proizvodnje vire, s tem najbrž mislijo na verigo hidroelektrarn na Savi.
14:20: Prekinjena seja DZ
Izredna seja državnega zbora je za pol ure prekinjena, ker vsi poslanci niso prejeli internega gradiva, ki ga je nekdanji direktor Teš Simon Tot včeraj posredoval vladi. Prejeli so ga samo člani parlamentarnega odbora za infrastrukturo in prostor.
9.00 Seja odbora
Na parlamentarnem odboru za infrastrukturo in prostor so pričakovano letele puščice na vse strani zaradi informacije, da se je projekt Teš 6 podražil iz 1,3 na 1,44 milijarde evrov.
V imenu predlagateljev je Andrej Vizjak (SDS) navedel dva razloga za sklic izredne seje:
* da bi investicija potekala racionalno in v skladu z zakonom o državnem poroštvu za Teš 6 in
* da se pripravi strategija za čas, ko cene elektrike ne bodo tako visoke, kot se je predvidevalo še nedolgo nazaj.
Če bo cena pod 40 evri za megavatno uro, kot kažejo zdajšnje napovedi, obratovanje novega bloka ne bo ekonomsko upravičeno.
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel pa je predstavil podatke, da so bili dosedanji investicijski načrti nerealni in da je rešitev tega projekta najtežja naloga njegovega ministrstva. »Poroštvena pogodba je taka, da od nje ne moremo odstopiti. Odstop od osnovne pogodbe z Alstomom pa bi nas takoj stal milijardo evrov,« je situacijo pojasnil Omerzel.
Potem je prst usmeril proti njegovemu predhodniku Zvonku Černaču (SDS) in Vizjaku, ki je bil gospodarski minister, ko so se sprejemale prve odločitve o gradnji šestice.
Nato je Černač protestiral, ker je pozabil omeniti nekdanjega strankarskega kolega Janeza Šušteršiča, ki je prav tako podpisnik poroštvene pogodbe, in bivše ministre Francija Križaniča, Mateja Lahovnika in Darjo Radić, v času katerih se je investicija ravno tako dražila.
Pojasnil je še, da vlada Janeza Janše ni nikoli potrdila državnih poroštev, ampak je samo reagirala na zakon, ki ga je vložil Srečko Meh (SD), tako, da je od poslovodstva Teš in HSE zahtevala določene zaveze. »Pri teh še vedno vztrajamo,« je pribil Černač. Vizjak pa je Omerzela posvaril, da je minister, ki je dopustil ponovno podražitev in da ga bodo morda kaj kmalu poklicali na odgovornost.Gluh je bil za pojasnila direktorjev Teša in HSE, Petra Dermola in Blaža Košoroka, da so bili investicijski programi načrtovani nerealno, saj je zadnjega pregledala mednarodna revizijska hiša KPMG.
Nezadovoljstvo z delom KPMG pa kaže napoved Košoroka, da bo naslednji investicijski program pregledala druga priznana revizijska hiša. Govorci niso našli skupnega jezika, ali zavaja prejšnje ali pa zdajšnje vodstvo projekta.
