Skoraj štirideset jih je premoženje pozabilo prijaviti
Župani, izvoljeni v mandatu 2018–2022, morajo KPK v mesecu dni po nastopu funkcije »izdati« podatke o premoženjskem stanju.
Odpri galerijo
Komisija za preprečevanje korupcije. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Mariborski župan je le eden od »pozabljive« županske deseterice, izvoljene v mandatu 2018–2022, ki je protikorupcijski komisiji (KPK) svoje premoženjsko stanje prijavila z zamudo oziroma šele po uradnem pozivu. KPK, ki je te dni izdala zaključno poročilo o nadzoru premoženjskega stanja vseh 212 županov, predlaga, da župani za prijavljanje oziroma odjavljanje zavezancev po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije pooblastijo svoje uradnike – podobno, kot to velja za javne uslužbence za izvajanje načrtov integritete.
Kot pravijo v KPK, so se za nadzor nad premoženjem županov odločili, ker ti po mnenju senata predstavljajo kategorijo zavezancev, za katere velja najvišji javni interes spoštovanja določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK); drugi razlog so lokalne volitve v 2018.
Prijavo premoženja županom že v prvem mesecu po nastopu funkcije nalaga 41. člen ZIntPK. Ni pa tega treba storiti tistim, ki so pred nastopom funkcije že bili zavezanci za premoženjsko stanje in so novo funkcijo župana nastopili v roku meseca dni po prenehanju pretekle funkcije. Takih občinskih funkcionarjev smo z volitvami 2018 dobili 155.
Dvajset novoizvoljenih ali slaba desetina vseh je premoženje prijavila pravočasno, natančno 27 jih je to storilo po preteku enomesečnega zakonskega roka, desetim pa je morala KPK poslati poziv. Osem pozvanih je nato podatke o premoženju le zaupalo KPK, proti dvema zavezancema pa so uvedli prekrškovni postopek. A nazadnje se je »vdala« tudi ta dvojica …
Zakon v primeru prekrška določa globo od 400 do 1200 evrov, KPK pa lahko zavezancu, ki se ne odzove, vsak mesec po preteku roka za predložitev podatkov o premoženju »vzame« desetino plače – a največ do višine minimalne plače.
KPK je znotraj tokratnega nadzora pregledala tudi evidence zavezancev na občinah v obdobju od januarja 2012 do aprila 2019. Pregledali so prijave oziroma odjave županov, podžupanov, tajnikov občinske uprave in vršilce dolžnosti ter prijave oseb, odgovornih za javna naročila.
Pod drobnogled so vzeli kar 6780 obrazcev in ugotovili, da so občine s tem, ko niso prijavile vsake spremembe o zavezancih takrat, ki so ponavljali svoje mandate, kljub pojasnilom KPK »največkrat nehote kršile določbo 41. člena ZIntPK«. Po opravljenem nadzoru so občine poleg 5876 prijav zavezancev ob nastopu funkcije ali dela dodatno prijavile še 3011 zavezancev, kar predstavlja 51-odstotno povečanje, in odjavile 634 zavezancev.
Statistika pa ne zajema vseh podatkov o zavezancih iz treh občin: Turnišča, Mestne občine Ljubljana in Metlike. Občina Turnišče namreč KPK »ni mogla posredovati celovitega seznama zavezancev«, drugi dve pa ne premoreta vseh osebnih podatkov – denimo davčne številke zavezancev, zaradi česar nista mogli izpolniti obrazcev.
Kot so sporočili iz Mestne občine Ljubljana, po novem od zunanjih sodelavcev zavezancev podatke zahtevajo z dopisom in priloženim obrazcem, ki ga zavezanci izpolnijo in vrnejo sami.
Kot pravijo v KPK, so se za nadzor nad premoženjem županov odločili, ker ti po mnenju senata predstavljajo kategorijo zavezancev, za katere velja najvišji javni interes spoštovanja določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK); drugi razlog so lokalne volitve v 2018.
Saša Arsenovič, mariborski župan, je premoženje prijavil z zamudo. FOTO: Tadej Regent/Delo
Več kot polovici ni bilo treba prijaviti premoženja
Prijavo premoženja županom že v prvem mesecu po nastopu funkcije nalaga 41. člen ZIntPK. Ni pa tega treba storiti tistim, ki so pred nastopom funkcije že bili zavezanci za premoženjsko stanje in so novo funkcijo župana nastopili v roku meseca dni po prenehanju pretekle funkcije. Takih občinskih funkcionarjev smo z volitvami 2018 dobili 155.
Dvajset novoizvoljenih ali slaba desetina vseh je premoženje prijavila pravočasno, natančno 27 jih je to storilo po preteku enomesečnega zakonskega roka, desetim pa je morala KPK poslati poziv. Osem pozvanih je nato podatke o premoženju le zaupalo KPK, proti dvema zavezancema pa so uvedli prekrškovni postopek. A nazadnje se je »vdala« tudi ta dvojica …
Zakon v primeru prekrška določa globo od 400 do 1200 evrov, KPK pa lahko zavezancu, ki se ne odzove, vsak mesec po preteku roka za predložitev podatkov o premoženju »vzame« desetino plače – a največ do višine minimalne plače.
KPK: Občine so nehote kršile zakon
KPK je znotraj tokratnega nadzora pregledala tudi evidence zavezancev na občinah v obdobju od januarja 2012 do aprila 2019. Pregledali so prijave oziroma odjave županov, podžupanov, tajnikov občinske uprave in vršilce dolžnosti ter prijave oseb, odgovornih za javna naročila.
Pod drobnogled so vzeli kar 6780 obrazcev in ugotovili, da so občine s tem, ko niso prijavile vsake spremembe o zavezancih takrat, ki so ponavljali svoje mandate, kljub pojasnilom KPK »največkrat nehote kršile določbo 41. člena ZIntPK«. Po opravljenem nadzoru so občine poleg 5876 prijav zavezancev ob nastopu funkcije ali dela dodatno prijavile še 3011 zavezancev, kar predstavlja 51-odstotno povečanje, in odjavile 634 zavezancev.
Manjkajo podatki iz Turnišča, Ljubljane in Metlike
V Turnišču nimajo celovitega seznama zavezancev za prijavo premoženja. FOTO: Jože Žerdin
Statistika pa ne zajema vseh podatkov o zavezancih iz treh občin: Turnišča, Mestne občine Ljubljana in Metlike. Občina Turnišče namreč KPK »ni mogla posredovati celovitega seznama zavezancev«, drugi dve pa ne premoreta vseh osebnih podatkov – denimo davčne številke zavezancev, zaradi česar nista mogli izpolniti obrazcev.
Kot so sporočili iz Mestne občine Ljubljana, po novem od zunanjih sodelavcev zavezancev podatke zahtevajo z dopisom in priloženim obrazcem, ki ga zavezanci izpolnijo in vrnejo sami.
