Država s figo v žepu podpira strategijo za mlade?

Ljubljana – Strateški dokument, namenjen reševanju problematike mladih, je po več letih čakanja, kot pravijo v Mladinskem svetu Slovenije, vendarle spisan. Ta mesec bodo po devetih mestih predstavitve, septembra bodo o njem razpravljali poslanci državnega zbora.

Namen dokumenta, na katerega predstavniki mladih čakajo že vsaj od leta 2011, ko bi moral biti spisan, je po besedah Tee Jarc, predsednice Mladinskega sveta Slovenije, doseči avtonomijo mladih. Da bodo ti po kakovostnem izobraževanju lažje vstopali na trg dela, dobili zaposlitev, s tem pa tudi varnost, kar jim bo omogočilo reševanje stanovanjskega problema, hkrati bodo lahko začeli prevzemati še druge družbene vloge in obveznosti, pravi Jarčeva. »Če bo vse implementirano, naj bi bili mladi do leta 2020 v boljšem položaju.«

Na ministrstvih za izobraževanje in za delo so prepričani, da bo dokument, ki med drugim zajema vprašanja zaposlovanja mladih, njihovih bivanjskih razmer, mladinskega organiziranja, omogočal lažje in na vladni ravni enotno odzivanje na čedalje bolj pereče težave, s katerimi se srečujejo mladi v Sloveniji. Po podatkih državnega statističnega urada se stopnja brezposelnosti med mladimi do 29 let starosti povečuje, pozneje kot prejšnje generacije se odseljujejo od doma, v Mednarodni organizaciji dela so jih pred časom celo poimenovali kot izgubljeno generacijo.

Brez kreativnosti in novosti

Mladinski svet Slovenije je sodeloval pri nastajanju Nacionalnega programa za mladino, ki naj bi začel veljati še letos in zajema obdobje do leta 2021. Jarčeva opozarja, da je v postopku medresorskega usklajevanja kar nekaj njihovih predlogov iz dokumenta izpadlo. »V predhodnih fazah smo, recimo, sprožili pobudo, da je treba čim prej urediti stalno bivališče mladih, ker so zdaj velika razhajanja med tem, kje so uradno prijavljeni in kje v resnici živijo. To vprašanje je treba urediti, saj vodi do pridobitve nadaljnjih pravic, kot so prošnje za neprofitna stanovanja ali pa prijave za vrtec. Ga pa ni več v nacionalnem programu,« pravi Jarčeva.

V Mladinskem svetu menijo, da je predlagani strateški dokument predvsem popis sedanjih ukrepov, ne prinaša pa »kreativnih rešitev in novosti, kot so subvencije za zaposlovanje in bolj poudarjen praktični del v času izobraževanja«. Pravijo, da so v programu predvsem zapisane smernice, ni pa konkretnih rešitev. »Izpostavljenih je veliko perečih problemov mladih, ki pa jih potem sami ukrepi ne zajamejo. Pri zaposlovanju je na primer izpostavljen problem zaposlitev za določen čas in sezonskih del, a ni nobenega ukrepa, kako to reševati,« je kritična Jarčeva. Po njenih besedah je problem tudi to, da v programu ni zapisana višina denarnega vložka države. »Pri posameznem ukrepu je zapisano zgolj to, da bo višina denarja odvisna od razpoložljivih sredstev, kar nas postavlja v zelo negotov položaj. Bomo mladi tudi v resnici prednostna naloga? Se bo vlagalo v nas ali pa bo vse skupaj zgolj lepa črka na papirju?«

Dokument je vendarle nujen

Glede na statistiko, ki na področju mladih nikakor ni rožnata, je po besedah Jarčeve vendarle nujno, da se nacionalni program za mladino sprejme. Želijo pa si, da bi bili izvedbeni načrti, ki se bodo začeli pripravljati po septembrski javni predstavitvi mnenj, bolj konkretni in tudi finančno ovrednoteni. »Največji problem mladih je njihova brezposelnost. Ta se je leta 2012 povečala za trideset odstotkov, kar je alarmantno. Če tega ne bomo začeli reševati takoj, bo to kmalu problem vse države.«