DZ sprejel zdravstveni interventni zakon
Poslanci DZ so z 47 glasovi za in 25 proti sprejeli zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki med drugim prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka in več denarja za zdravstveno blagajno. Zakon so podprli poslanci koalicijskih Svobode, SD in Levice, proti pa so glasovali SDS in NSi.
Kot je uvodoma povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, interventni zakon vključuje nujne in ciljno usmerjene ukrepe v zdravstvu, s katerimi bo odločilno vplival na organizacijo zdravstvenega sistema. Interventni zakon primarno prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka, je pojasnila.
Zakon prinaša tudi ukrepe na področju zmanjšanja posledic absentizma, ki vplivajo na zagotavljanje stabilnost delovanja zdravstvene blagajne. Tako zakon znova podaljšuje odboje prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni, hkrati pa omejuje višino bolniških nadomestil na 2,5-kratnik povprečne mesečne bruto plače.
Med ukrepi je ministrica izpostavila še olajšanje pogojev za pridobivanje zdravstvenega kadra iz tujine z odpravo administrativnih omejitev, pa tudi podaljšanje ukrepa dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Zakon določa tudi dodatke za »bolj aktivne« ambulante družinske medicine ter otroške in šolske dispanzerje. Prav tako naslavlja ukrepanje v posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, je dodala.
Gospodarstvo ni slišano
Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica, Trgovinska zbornica in Združenje delodajalcev Slovenije ugotavljajo, da je vlada pri interventnem zakonu v zdravstvu ponovno zamudila priložnost, da bi dokazala, da ji je mar do dialoga s predstavniki gospodarstva.
Res je, da so na ministrstvu upoštevali nekatere manjše spremembe, ki so jih predlagali, gospodarstvo pa bo obremenjeno zaradi podaljšanja bolniške odsotnosti z 20 na 30 dni v breme delodajalca, kar za gospodarstvo pomeni skoraj 80 milijonov evrov dodatnih stroškov na leto.
Le tri odstotke boleznin je posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni, opozarjajo v gospodarstvu. Kljub drugačnemu dogovoru na sestanku z ministrico za zdravje, interventni zakon ne obravnava regresnih zahtevkov zavodov do delodajalcev v primeru poškodbe pri delu, niti nadzora nad spoštovanjem režima v bolniškem staležu in prenosa odločanja o podaljšanju bolniškega staleža na pristojno komisijo po 15 dneh, pa tudi ne ureditev bolniške odsotnosti za prve tri dni.
Predlog zakona je v ponedeljek obravnaval odbor ZD za zdravstvo, ki je sprejel številna koalicijska dopolnila. Tudi pred današnjo obravnavo zakona so koalicijski poslanci vložili nekaj dopolnil, ki jih je DZ sprejel. Tokrat gre večinoma za nomotehnične popravke, ki sledijo usmeritvam zakonodajno pravne službe. Zopet so spremenili ime zakona. Tako se zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin po novem imenuje zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin.
Dopolnila, ki pa jih DZ ni sprejel, so ločeno vložili tudi poslanci SDS in NSi. Med drugim so zopet predlagali črtanje člena, ki ponovno podaljšuje izplačevanje bolniških nadomestil v breme delodajalcev.
