Epidemija programa presaditev ni zaustavila
Velik izziv pa so bili v času pandemije koronavirusa in posledično zaprtih meja predvsem prenosi organov iz tujine oziroma obratno.
Odpri galerijo
Januarja se je 77 ljudi opredelilo za posmrtno darovanje organov. FOTO: Morris Mac Matzen/Reuters
Lani so pri nas izvedli 114 presaditev organov in pri 72 bolnikih presaditev roženic. S tem so presegli število presaditev iz leta prej (95). Številke kažejo, da jim je kljub spremenjenim in za delo precej zahtevnejšim razmeram uspelo izvesti celovit program presaditev, med njimi tudi presaditev pljuč pri 34-letnem pacientu, obolelem s covidom-19. Štirje pacienti so med čakanjem na poseg umrli.
Osebe, umrle s covidom-19, načelno ne morejo biti darovalci organov, so se pa pojavila razmišljanja o tem, da bi lahko odvzeli organe pozitivnih umrlih in jih prav tako presadili bolnikom s sars-cov-2. Po besedah Danice Avsec, direktorice zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant, je sicer vse še tako novo, da o rezultatih ne morejo govoriti. Tudi lani so, kot vsa leta pred tem, presadili največ ledvic, a je, kot poudarja Danica Avsec, vsaka presaditev organa uspeh.
Delo v spremenjenih razmerah je zahtevalo veliko prilagajanja. Že pred razglasitvijo epidemije so pripravili priporočila in strokovna navodila, zato so kljub takrat še redkim strokovnim informacijam o novem virusu delovali poenoteno. Velik izziv pa so bili v času pandemije koronavirusa in posledično zaprtih meja predvsem prenosi organov iz tujine oziroma obratno.
»V različnih državah so imeli nekoliko različna pravila in zahteve glede dovoljenj za prevoze, testiranja osebja ter tega, ali tuja ekipa lahko vstopi v državo z namenom, da se organ odvzame. To je bilo dovoljeno predvsem pod strogimi preventivnimi ukrepi, razen Madžarske, ki je za nekaj časa prepovedala vstop tujim ekipam,« je povedala direktorica Slovenija-transplanta. Ker niso smeli vstopiti v madžarske bolnišnice, so se za prevzem organa dogovorili na njihovem letališču. To sicer ni bilo skladno z običajno prakso, a je šlo za kratkoročno rešitev, da je dejavnost lahko potekala neprekinjeno.
Na presaditev organa v Sloveniji čaka okoli 200 ljudi, največ na ledvico, in sicer 110 (dva skupaj s trebušno slinavko, eden skupaj z jetri), novo srce potrebuje 52 ljudi ter jetra 31 (dva skupaj z ledvico). Na pljuča čaka pet bolnikov in na trebušno slinavko štirje (trije skupaj z ledvico). Število pridobljenih organov je odvisno od števila pridobljenih umrlih darovalcev ter tudi od starosti in medicinskih kontraindikacij.
Razpoložljivih organov je tako v Sloveniji kot tudi v drugih (razvitih) državah manj, kot je čakajočih na presaditev. Čeprav smo Slovenci naklonjeni darovanju organov, se zelo malo ljudi za časa življenje opredeli za darovanje po smrti. V nacionalnem registru opredeljenih oseb je bilo konec lanskega decembra vpisanih 10.618 oseb (od tega 10.598 za in 20 proti). Elektronski način vpisa je od vzpostavitve tega načina novembra 2018 uporabilo 1785 oseb, postopek je hiter in preprost, potrebno je le veljavno digitalno potrdilo. »V letih, odkar imamo to možnost, se na elektronski način opredeli okoli 40 odstotkov vseh opredeljenih na leto, lani pa je zaradi zmanjšane dostopnosti pooblaščenih mest za osebno opredelitev to možnost uporabilo 61 odstotkov vseh opredeljenih,« je povedala Danica Avsec.
Prav zaradi epidemioloških razmer v državi na Slovenija-transplantu spodbujajo k uporabi opredelitve po elektronski poti. Slovenija je poleg še sedmih držav enakopravna članica Eurotransplanta, ki koordinira izmenjavo organov med državami in vodi skupni čakalni seznam bolnikov za presaditev. Konec leta 2020 je bilo na njem 14.020 ljudi.
Leta 2014 so Branku Teranu hkrati presadili ledvico in jetra. Operacija je trajala 12 ur. Okreval je hitro, po dobrih desetih dneh je bil že doma. Danes živi običajno življenje, brez presaditve ne bi preživel, česar se je tudi sam zavedal: »Bil je zadnji trenutek po mojih občutkih. Vedel sem, da slabše ne more biti, z novimi organi bi bilo lahko le bolje.« In je tudi bilo. Čeprav bo moral do konca življenja jemati zdravila, se kakovost vsakdana danes ne more primerjati s stanjem pred presaditvijo.
Štiriinšestdesetletni Teran je bil med prvimi, ki je lani prebolel koronavirus. Kljub temu da ima presajena organa, mu virus na srečo ni pustil trajnih posledic. »Ko se je začela epidemija, sem imel probleme z desnim kolkom. V bolnišnici sem se po operaciji nato okužil s koronavirusom, preselili so me na infekcijsko kliniko, kjer sem ostal mesec in pol. Na srečo nisem imel hude oblike covida-19, zato nisem potreboval respiratorja, a pojavili so se vročina, driska, aritmija srca.« Zdravniki njegovo stanje zdaj redno spremljajo.
Presenečen je bil, kako veliko telesne moči mu je pobral covid-19. Na začetku je lahko šel le do stranišča, saj je po preležanem obdobju težko hodil. Opozarja, da virusa še zdaleč ne jemlje z levo roko.
Osebe, umrle s covidom-19, načelno ne morejo biti darovalci organov, so se pa pojavila razmišljanja o tem, da bi lahko odvzeli organe pozitivnih umrlih in jih prav tako presadili bolnikom s sars-cov-2. Po besedah Danice Avsec, direktorice zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant, je sicer vse še tako novo, da o rezultatih ne morejo govoriti. Tudi lani so, kot vsa leta pred tem, presadili največ ledvic, a je, kot poudarja Danica Avsec, vsaka presaditev organa uspeh.
Januarja se je 77 ljudi opredelilo za posmrtno darovanje organov.
Delo v spremenjenih razmerah je zahtevalo veliko prilagajanja. Že pred razglasitvijo epidemije so pripravili priporočila in strokovna navodila, zato so kljub takrat še redkim strokovnim informacijam o novem virusu delovali poenoteno. Velik izziv pa so bili v času pandemije koronavirusa in posledično zaprtih meja predvsem prenosi organov iz tujine oziroma obratno.
»V različnih državah so imeli nekoliko različna pravila in zahteve glede dovoljenj za prevoze, testiranja osebja ter tega, ali tuja ekipa lahko vstopi v državo z namenom, da se organ odvzame. To je bilo dovoljeno predvsem pod strogimi preventivnimi ukrepi, razen Madžarske, ki je za nekaj časa prepovedala vstop tujim ekipam,« je povedala direktorica Slovenija-transplanta. Ker niso smeli vstopiti v madžarske bolnišnice, so se za prevzem organa dogovorili na njihovem letališču. To sicer ni bilo skladno z običajno prakso, a je šlo za kratkoročno rešitev, da je dejavnost lahko potekala neprekinjeno.
Na presaditev organa v Sloveniji čaka okoli 200 ljudi. Infografika: Delo
Naklonjeni darovanju, a malo opredeljenih
Na presaditev organa v Sloveniji čaka okoli 200 ljudi, največ na ledvico, in sicer 110 (dva skupaj s trebušno slinavko, eden skupaj z jetri), novo srce potrebuje 52 ljudi ter jetra 31 (dva skupaj z ledvico). Na pljuča čaka pet bolnikov in na trebušno slinavko štirje (trije skupaj z ledvico). Število pridobljenih organov je odvisno od števila pridobljenih umrlih darovalcev ter tudi od starosti in medicinskih kontraindikacij.
Razpoložljivih organov je tako v Sloveniji kot tudi v drugih (razvitih) državah manj, kot je čakajočih na presaditev. Čeprav smo Slovenci naklonjeni darovanju organov, se zelo malo ljudi za časa življenje opredeli za darovanje po smrti. V nacionalnem registru opredeljenih oseb je bilo konec lanskega decembra vpisanih 10.618 oseb (od tega 10.598 za in 20 proti). Elektronski način vpisa je od vzpostavitve tega načina novembra 2018 uporabilo 1785 oseb, postopek je hiter in preprost, potrebno je le veljavno digitalno potrdilo. »V letih, odkar imamo to možnost, se na elektronski način opredeli okoli 40 odstotkov vseh opredeljenih na leto, lani pa je zaradi zmanjšane dostopnosti pooblaščenih mest za osebno opredelitev to možnost uporabilo 61 odstotkov vseh opredeljenih,« je povedala Danica Avsec.
Prav zaradi epidemioloških razmer v državi na Slovenija-transplantu spodbujajo k uporabi opredelitve po elektronski poti. Slovenija je poleg še sedmih držav enakopravna članica Eurotransplanta, ki koordinira izmenjavo organov med državami in vodi skupni čakalni seznam bolnikov za presaditev. Konec leta 2020 je bilo na njem 14.020 ljudi.
Med prvimi prebolel covid-19
Leta 2014 so Branku Teranu hkrati presadili ledvico in jetra. Operacija je trajala 12 ur. Okreval je hitro, po dobrih desetih dneh je bil že doma. Danes živi običajno življenje, brez presaditve ne bi preživel, česar se je tudi sam zavedal: »Bil je zadnji trenutek po mojih občutkih. Vedel sem, da slabše ne more biti, z novimi organi bi bilo lahko le bolje.« In je tudi bilo. Čeprav bo moral do konca življenja jemati zdravila, se kakovost vsakdana danes ne more primerjati s stanjem pred presaditvijo.
Štiriinšestdesetletni Teran je bil med prvimi, ki je lani prebolel koronavirus. Kljub temu da ima presajena organa, mu virus na srečo ni pustil trajnih posledic. »Ko se je začela epidemija, sem imel probleme z desnim kolkom. V bolnišnici sem se po operaciji nato okužil s koronavirusom, preselili so me na infekcijsko kliniko, kjer sem ostal mesec in pol. Na srečo nisem imel hude oblike covida-19, zato nisem potreboval respiratorja, a pojavili so se vročina, driska, aritmija srca.« Zdravniki njegovo stanje zdaj redno spremljajo.
Presenečen je bil, kako veliko telesne moči mu je pobral covid-19. Na začetku je lahko šel le do stranišča, saj je po preležanem obdobju težko hodil. Opozarja, da virusa še zdaleč ne jemlje z levo roko.
