Erjavec: Ni mogoče trditi, da bi raketa izvirala iz Slovenije

Kot je povedal zunanji minister Karl Erjavec, sam »ni podpisal nobene pogodbe o uničenju navedenih raket«.

Objavljeno
29. november 2016 19.02
Erjavec
Ma. F., STA
Ma. F., STA

Ljubljana - Zunanji minister Karl Erjavec je v odzivu na naše včerajšnje poročanje, da so lani v Libiji našli protitankovsko raketo z isto LOT številko kot rakete, ki jih je Slovenija že 2005. poslala na uničenje na Slovaško, danes zatrdil, da »ni mogoče trditi, da bi najdena raketa izvirala iz Slovenije, ker so iste številke imele tudi rakete iz drugih republik nekdanje Jugoslavije«.

Povedal je tudi, da sam »ni podpisal nobene pogodbe o uničenju navedenih raket«. Kot je dejal, je to pogodbo leta 2004 podpisal takratni direktor logistike na obrambnem ministrstvu in da »obstaja dokazilo o njihovem uničenju v letu 2005«, ki je imel vsa pooblastila za to.

»Kot minister v tej zadevi nisem sodeloval, tudi ne pri pogodbi glede izbire izvajalca. To je bilo v pristojnosti direktorja. Ti postopki so bili v povezavi s programom uničenja staro jugoslovanske vojaške opreme, streliva in orožja, ko smo postali članica zveze Nato. Šlo je za prav poseben program, kako uničiti to orožje, da se ne bi mogoče nekoč znašlo na kakšnem črnem trgu,« je Erjavec povedal za Slovensko tiskovno agencijo.

Spomnil je še, da naj bi slovaško ministrstvo za gospodarstvo uvedlo preiskavo, da ugotovijo, ali so bile rakete res uničene.

Minister se je odzval tudi na naše navedbe glede minometnih min M68, katerih prazen zaboj je iraška milica med 2. marcem in 17. aprilom 2015 zaplenila silam skupine Islamska država (IS) v iraškem Tikritu. Izpostavil je, da je šlo za donacijo v okviru zveze Nato. »Strelivo je prejel Nato, ki je z njo tudi razpolagal. Namenjena pa je bila kot pomoč afganistanskim varnostnim silam,« je dodal v pisnem odzivu. »Kako je potem to strelivo šlo naprej in zakaj je prišlo to v roke predstavnikov IS, slovenske oblasti ne moremo vedeti. To je bilo tako predano in podpisano, s tem pa je potem razpolagal Nato.«

Podobno tudi pri drugih donacijah orožja, ki ga je izvedla Slovenija - npr. letos kurdskim borcem v Iraku, vedno obstaja nevarnost, da bo kaj šlo v napačne roke, je opozoril minister. »Če tisti, ki dobi to podarjeno orožje in strelivo, zmaguje na terenu, to ostane pri njemu, če pa izgubi kakšno bitko, gre to potem lahko v roke skrajnežev,« je ponazoril.