Ljubljana – Poziv protikorupcijske komisije za uveljavitev mehanizmov sankcioniranja neposredno voljenih nosilcev javnih funkcij ni naletel na plodna tla. Na ministrstvih za javno upravo in pravosodje se nanj niso odzvali, večina strank debato usmerja na nezdružljivost opravljanja funkcij, manj pa na uvedbo instituta odpoklica funkcionarjev.
Zloraba uradnega položaja, neporočanje o premoženju in o povezanih družinskih članih, nasprotje interesov, nezdružljivost opravljanja funkcij ... Od leta 2010 je KPK med drugim naletela na 77 očitnih kršitev, ki so jih zagrešili poslanci, župani, podžupani, državni in občinski svetniki.
Zaznala je dve zakonski luknji: odpoklic oziroma sankcije neposredno voljenih nosilcev javnih funkcij niso možni, niti na podlagi sodno ugotovljene zlorabe ali kršitve protikorupcijske zakonodaje, saj zakonodaja predvideva le prenehanje mandata na podlagi osebnih okoliščin (nezmožnost opravljanja funkcije), pravnomočne obsodbe na več kot pol leta zapora, oziroma če odstopijo sami.
Ministrstvo za pravosodje: »Sankcije za kršitve morajo biti učinkovite, odvračalne in izvršljive.«
Med možnimi ukrepi zakon našteva opomin, suspenz ali prepoved udeležbe na sejah organov, znižanje plače ali drugih prejemkov, izključitev, v skrajni sili tudi odpoklic. Za zdaj pravijo, da so prejeli le odziv predsednika državnega zbora Dejana Židana, ki je zaradi pomembnosti tega vprašanja z gradivom seznanil člane odborov za notranje in mandatno-volilne zadeve ter vodje poslanskih skupin.
Ukinitev sankcij bi bil korak nazaj
Komisija se zaveda, da rešitve ne bo čez noč, a bo pozorno spremljala nadalje korake. Eden prvih pokazateljev odgovornosti poslancev bo po njenem, kako bodo pristopili k dopolnitvam zakona o poslancih – zanjo je njihov predlog o ukinitvi sankcij za združevanje funkcij nesprejemljiv in pomeni korak nazaj v primerjavi z obstoječo ureditvijo, enako menijo na pravosodnem ministrstvu. A hkrati pravijo, da s prevetritvijo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije povečujejo učinkovitost delovanja komisije ter da podpirajo mehanizme za uveljavitev odgovornosti funkcionarjev, vendar urejanje materije zahteva posebno pozornost.
Med tem pobudo preučujejo strokovne službe ministrstva za javno upravo, kjer zagovarjajo celovite rešitve, ki bodo veljale za prav vse voljene funkcionarje. »Odločitve o morebitnih ukrepih morajo biti dogovorjene v konsenzu med vlado in državnim zborom. Takrat bo tudi jasno, katera od ponujenih rešitev je ustrezna in skladna s slovenskim pravnim redom,« napovedujejo.
KPK ugotavlja, da ni učinkovitega sistema uveljavljanja politične odgovornosti.
Skupnost občin svari pred novimi vzvodi za manipulacijo političnih nasprotnikov.
V SMC so pripravili predlog za odpoklic županov.
Zadržani so v skupnosti občin, kjer podrobnosti ne poznajo, a se strinjajo, da so tudi v politiki primeri, ko funkcionar na lokalni ali državni ravni krši načela integritete, za kar bi moral odgovarjati. A težava je v Sloveniji prepogosto ta, da uberemo pot ostre kaznovalne politike, ki ne prinese želenih učinkov. Uvedbi kazni ne nasprotujejo, a se sprašujejo, ali bi dosegla cilj ali pa bo »zgolj nudila vzvode za manipulacijo političnih nasprotnikov in vodila v še več ovadb, ki bodo tako kot nemalokrat doslej privedle zgolj do očrnitve imena posameznika v prid političnega nasprotnika«.
V državnem svetu se bodo s pobudo seznanili, če in ko jo bo obravnaval DZ. Medtem ko v SNS spet poudarjajo, da je KPK treba ukiniti, nekatere stranke na dan prihajajo s svojimi predlogi. V LMŠ, kjer od funkcionarjev pričakujejo visoke standarde integritete, predlagajo dopolnilo zakona o poslancih, ki ohranja postopek prenehanja funkcije, v SMC so partnerjem ta teden poslali novelo zakona o lokalni samoupravi, ki uvaja institut odpoklica župana. Kmalu bo romala v parlamentarno proceduro.
Neuspeli poskusi
Proti črtanju določbe o nezdružljivosti funkcij so se izrekli v NSi in Levici. V NSi pravijo, da so pri tem potegnili ročno zavoro, glede odpoklica županov pa svarijo, da bi v manjših občinah to lahko bilo predmet medsebojnih obračunavanj – zato v vseh primerih bolj kot na sankcije stavijo na razum posameznega funkcionarja in na pritisk javnosti.
V Levici so prepričani, da poslanci s spremembami drsijo v nevarno območje, saj poslanci ne bi smeli imeti dodatnih privilegijev.
Zadnji primer hoje po robu sega v to pomlad, ko poslanec madžarske manjšine tudi po njihovem pozivu zaradi nezdružljivosti ni odstopil z mesta predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Poslanci so odgovornost politikov v preteklosti že poskušali vpeljati v predpise, a jim je vsakič spodletelo; neuspešen je bil Gregor Virant s paketom »Mr. Muscolo«, v prejšnjem mandatu tudi Jani Möderndorfer s predlogom o odpoklicu županov, njegove namere pa je z vetom ustavil državni svet.
Kaj o pozivu KPK pravi politika?
LMŠ: Podpiramo odprtje razprave tako o sankcioniranju in dopustnosti ravnanj kot o odvzemu mandata vseh neposredno voljenih funkcionarjev. Zakonska ureditev z ukrepi zoper nosilce javnih funkcij lahko prinaša tveganja, če nima ustrezne pravne in funkcionalne dopustnosti in zagotovila o ustavni nespornosti.
SD: Vsi pristojni, predstavniki zakonodajne oblasti in ministrstva, moramo v sodelovanju s pravno stroko k tem vsebinam pristopiti celovito, brez opiranja zgolj na posamične primere. Spremembe morajo dejansko služiti svojemu namenu, ne pa širiti polja tudi za morebitne politične malverzacije.
SMC: Prenehanje mandata ob nespoštovanju nezdružljivosti funkcij je po oceni pravne stroke nesorazmeren ukrep. Ustrezna sankcija za prekršek bi lahko bila ustrezno visoka globa. Višina mora biti zadostna, da ima tudi preventivni učinek in da poklicne funkcionarje odvrača od kršitve omenjenih prepovedi.
Levica: S politično voljo bi predvsem lahko uredili odpoklic župana. Je pa seveda treba postaviti tudi zelo jasne meje pri tem, kako daleč lahko gredo poslanci. Ni dovolj, da se določbe prenašajo v zakon o integriteti, saj ta ne predvideva nobenih sankcij, zato bi morale ostati v zakonu o poslancih.
NSi: Težko je vzpostaviti mehanizem, ki ni ustavno sporen ali težko izvedljiv. Nekatere zadeve so stvar politične kulture. Vsake situacije ne moremo vnaprej predvideti, zato stavimo na zdrav razum. Za funkcionarja, ki se znajde v družbeno nesprejemljivih okoliščinah, je na mestu, da sam odstopi.
SAB: Naklonjeni smo uvedbi višjih standardov politične kulture, k čemur bi poleg etičnega kodeksa poslancev prispevali mehanizmi sankcioniranja, če bi poslanci ravnali nezakonito ali neetično. Kdaj in pod kakšnimi pogoji jim preneha mandat, bi morali jasno urediti in se izogniti očitku neustavnosti.
Desus: Treba je razrešiti neskladnost ureditev, ki zadevata nezdružljivost funkcij članov predstavniških teles na državni in lokalni ravni. Izvoljeni nosilci javnih funkcij so dolžni sami storiti vse, da se izognejo opravljanju nezdružljivih funkcij. Prenehanje mandata je lahko dvorezen meč.
SNS: V normalnih državah imajo lahko politični predstavniki svoja podjetja, pri nas ne in zato ni čudno, da se dogajajo odkloni. Tveganje korupcije je zato bistveno višje kot tam, kjer se jim dovoli delati. Tudi zato je struktura 80 odstotkov naših poslancev in drugih političnih predstavnikov neustrezna.
Opomba: V SDS pobude KPK ne želijo komentirati.
