Poklukar napovedal krepitev primarne ravni in spremembo financiranja
Poudaril je, da sta v zdravstvu največja problema starajoča se populacija in življenjski slog, zaradi česar naraščajo srčno-žilne bolezni in rakava obolenja.
Odpri galerijo
Kandidat za ministra za zdravje Janez Poklukar FOTO: Voranc Vogel/Delo
Kandidat za ministra za zdravje Janez Poklukar se predstavlja odboru DZ za zdravstvo. Dosedanji odzivi na njegovo kandidaturo so pozitivni, tudi premier Janez Janša je prejšnji teden sporočil, da ima zagotovljeno zadostno podporo za imenovanje. Če bo 42-letni zdravnik prepričal člane odbora in nato še DZ, bo postal 20. zdravstveni minister.
»Raje bi bil v ambulanti, a verjamem, da lahko tukaj naredim bistveno več za ljudi,« je v uvodu predstavitve svoje kandidature povedal Janez Poklukar. Kot je dejal, prihaja v enem najtežjih trenutkov za zdravstvo, ko so za nami težka leta poslovanja bolnišnic, manjka vlaganj v kadre in infrastrukturo, na drugi strani pa smo priča epidemiji, ki narekuje delovanje v izrednih razmerah. Hkrati je treba gledati naprej, kako blažiti posledice, ki jih epidemija prinaša, in kako dolgoročno zdržati ta pritisk.
Poklukar je povedal, da mora zdravstvo temeljiti na močnem primarnem zdravstvu, zato je po njegovem treba še naprej krepiti zdravstvene domove, hkrati pa tudi vse programe, ki jih imajo. Glavno težavo zdravstvenega sistema predstavljata starajoča se populacija in življenjski slog, zaradi česar izstopajo potrebe v zdravstvu pri obravnavi srčno-žilnih bolezni in raka. »To sta dva največja zdravstvena problema, s katerima se moramo soočati,« je dejal in dodal, da bo treba zato krepiti preventivne programe.
Kandidat za ministra se zaveda, da če bo potrjen, bo nastopil položaj v enem najtežjih trenutkov za zdravstvo. Povedal je, da so bila pretekla leta za bolnišnice težka, saj se spoprijemajo tako s pomanjkanjem kadra kot z vlaganji v infrastrukturo, zadnje leto pa dnevni ritem močno narekuje epidemija covida-19. Po Poklukarjevem mnenju mora zdravstvo temeljiti na močnem primarnem zdravstvu, za kar je potrebna krepitev zdravstvenih domov, preventivnih programov, referenčnih ambulant, centrov zdravja in zagotovitev dodatnih sredstev na področju promocije zdravja.
Treba je okrepiti oziroma vzpostaviti komunikacijske kanale med zdravstvenimi ravnmi, zagotoviti integrirano zdravstveno oskrbo na vseh nivojih. Dosežke pri integrirani zdravstveni oskrbi paliativnega bolnika na Gorenjskem je treba prenesti na vse ravni in vse regije, meni ministrski kandidat.
Ne bo se mogoče ogniti ločitvi med negovalnimi bolnišnicami, socialno-varstvenimi zavodi in gerontopsihiatričnimi oddelki, je še poudaril. Izpostavil je tudi združevanje vodstev bolnišnic in njihovo specializacijo, katerim je potrebno dati tudi ustrezna orodja za upravljanje.
Glede kadrov je poudaril, da je treba zaustaviti njihov trend odhodov, še posebej medicinskih sester. Potrebna je strategija, saj je zdravstveni kader treba planirati glede na potrebe populacije. V situacijah, ki so izredne, in bi dodatne kadre potrebovali prej, kot se izuči, je nujna poenostavitev procedur za uvoz kadrov iz tujine. Poleg izboljšanja plač je za zdravstvene delavce treba vzpostaviti primerne delovne pogoje in jim omogočiti karierni razvoj, je prepričan.
Javno zdravstvo mora biti jasno razmejeno od zasebnega, koncesionarje na primarni in sekundarni ravni je treba vključiti v neprekinjeno zdravstveno varstvo, pravi kandidat za ministra. Poleg tega trdi, da mora biti agencija za kakovost v zdravstvu ena od prioritet ministrstva za zdravje.
Glede skrajševanja čakalnih vrst je treba odpraviti administrativne ovire pri pripravi napotnic oziroma čakalnih seznamov, krepiti preventivo in ustaviti defenzivno medicino oziroma čezmerno napotovanje na zdravstvene storitve s tem, da stroka opredeli, kaj in kdaj bolnik potrebuje za določeno stanje.
Zlasti zaradi družbe, ki se stara, sedanji sistem financiranja zdravstva ni vzdržen, meni kandidat za ministra. Zaradi prepočasnega odziva na staranje prebivalstva so se namreč domovi za starejše prelevili v negovalne bolnišnice, a za to ne dosegajo zadostnih standardov. Zato je treba na novo zasnovati njihovo mrežo in koncept. Treba bo poiskati druge vire, jih razpršiti ter povečati prihodke, saj bodo potrebe po zdravstvenih storitvah naraščale. Pomemben del zakonodaje, ki jo bo treba sprejeti, je po njegovih navedbah tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.
Po kandidatovem mnenju je treba bolj izkoristiti dostopne tehnologije, pri čemer je omenil telemedicino, prav tako pa da je treba nadgraditi elektronski zdravstveni karton in povezati informacijske sisteme različnih zdravstvenih izvajalcev v enotno platformo.
Glede epidemije, ki je odločilno zaznamovala zadnje leto v zdravstvu, je dejal, da sta potrebni velika previdnost pri sproščanju ukrepov ter nadaljnja solidarnost med ljudmi, saj »virus ne izbira, virus najde, in to najšibkejše«. Pri tem se je zahvalil vsem zaposlenim v zdravstvu, pa tudi vsem »malim ljudem«, ki so bili ključni, da se epidemija umirja. Da bi se v doglednem času vrnili v karseda normalno življenje, sta potrebna zadostna precepljenost in spoštovanje ukrepov. Če bi bilo precepljeno prebivalstvo, starejše od 65 let, bi namreč v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ki ga vodi od leta 2019, sprejeli le tretjino covidnih bolnikov, je poudaril. Zato mora biti strategija cepljenja po njegovem prepričanju narejena z razmislekom.
Ob Janševi vložitvi kandidature za zdravstvenega ministra prejšnji teden sta podporo Poklukarju že izrazila prvaka koalicijskih SMC in NSi Zdravko Počivalšek in Matej Tonin, prav tako je podporo napovedal predsednik SNS Zmago Jelinčič. Nekaj pohval pa si je Poklukar, ki trenutno vodi Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, takrat prislužil tudi od drugih opozicijskih strank.
V večini poslanskih skupin sicer napovedujejo, da se bodo o kandidatu odločili po opravljenem zaslišanju. Kljub pohvalam Poklukarjevemu dosedanjemu delu pa je vprašanje, koliko glasov opozicijskih poslancev lahko pričakuje. DZ bo o imenovanju predvidoma odločal na izredni seji v torek.
Poklukar je vodenje največje slovenske bolnišnice leta 2019 prevzel od Aleša Šabedra po njegovem odhodu na mesto zdravstvenega ministra. Pred tem je vodil jeseniško bolnišnico, ki je pod njegovim vodstvom kot edina tudi uradno zaključila sanacijo.
Ob vložitvi njegove ministrske kandidature v DZ je Poklukar svojim sodelavcem v zapisu na facebooku pojasnil, da odločitev za kandidaturo ni bila lahka predvsem zaradi vseh skupnih izkušenj v zadnjih dveh letih, hkrati pa tudi ne težka – zaradi vseh priložnosti za slovenski zdravstveni sistem in UKC Ljubljana, ki jih vidi v prihodnosti.
Vlada je novega zdravstvenega ministra iskala po decembrskem odhodu stranke Desus iz koalicije, saj je pri tem ministrsko mesto zapustil Tomaž Gantar. Od tedaj je vodenje ministrstva začasno prevzel premier Janša.
»Raje bi bil v ambulanti, a verjamem, da lahko tukaj naredim bistveno več za ljudi,« je v uvodu predstavitve svoje kandidature povedal Janez Poklukar. Kot je dejal, prihaja v enem najtežjih trenutkov za zdravstvo, ko so za nami težka leta poslovanja bolnišnic, manjka vlaganj v kadre in infrastrukturo, na drugi strani pa smo priča epidemiji, ki narekuje delovanje v izrednih razmerah. Hkrati je treba gledati naprej, kako blažiti posledice, ki jih epidemija prinaša, in kako dolgoročno zdržati ta pritisk.
Kandidat za ministra za zdravje Janez Poklukar FOTO: Voranc Vogel/Delo
Poklukar je povedal, da mora zdravstvo temeljiti na močnem primarnem zdravstvu, zato je po njegovem treba še naprej krepiti zdravstvene domove, hkrati pa tudi vse programe, ki jih imajo. Glavno težavo zdravstvenega sistema predstavljata starajoča se populacija in življenjski slog, zaradi česar izstopajo potrebe v zdravstvu pri obravnavi srčno-žilnih bolezni in raka. »To sta dva največja zdravstvena problema, s katerima se moramo soočati,« je dejal in dodal, da bo treba zato krepiti preventivne programe.
Temelj zdravstva je močna primarna raven
Kandidat za ministra se zaveda, da če bo potrjen, bo nastopil položaj v enem najtežjih trenutkov za zdravstvo. Povedal je, da so bila pretekla leta za bolnišnice težka, saj se spoprijemajo tako s pomanjkanjem kadra kot z vlaganji v infrastrukturo, zadnje leto pa dnevni ritem močno narekuje epidemija covida-19. Po Poklukarjevem mnenju mora zdravstvo temeljiti na močnem primarnem zdravstvu, za kar je potrebna krepitev zdravstvenih domov, preventivnih programov, referenčnih ambulant, centrov zdravja in zagotovitev dodatnih sredstev na področju promocije zdravja.
Treba je okrepiti oziroma vzpostaviti komunikacijske kanale med zdravstvenimi ravnmi, zagotoviti integrirano zdravstveno oskrbo na vseh nivojih. Dosežke pri integrirani zdravstveni oskrbi paliativnega bolnika na Gorenjskem je treba prenesti na vse ravni in vse regije, meni ministrski kandidat.
Ne bo se mogoče ogniti ločitvi med negovalnimi bolnišnicami, socialno-varstvenimi zavodi in gerontopsihiatričnimi oddelki, je še poudaril. Izpostavil je tudi združevanje vodstev bolnišnic in njihovo specializacijo, katerim je potrebno dati tudi ustrezna orodja za upravljanje.
Glede kadrov je poudaril, da je treba zaustaviti njihov trend odhodov, še posebej medicinskih sester. Potrebna je strategija, saj je zdravstveni kader treba planirati glede na potrebe populacije. V situacijah, ki so izredne, in bi dodatne kadre potrebovali prej, kot se izuči, je nujna poenostavitev procedur za uvoz kadrov iz tujine. Poleg izboljšanja plač je za zdravstvene delavce treba vzpostaviti primerne delovne pogoje in jim omogočiti karierni razvoj, je prepričan.
Prioriteta tudi agencija za kakovost
Javno zdravstvo mora biti jasno razmejeno od zasebnega, koncesionarje na primarni in sekundarni ravni je treba vključiti v neprekinjeno zdravstveno varstvo, pravi kandidat za ministra. Poleg tega trdi, da mora biti agencija za kakovost v zdravstvu ena od prioritet ministrstva za zdravje.
Glede skrajševanja čakalnih vrst je treba odpraviti administrativne ovire pri pripravi napotnic oziroma čakalnih seznamov, krepiti preventivo in ustaviti defenzivno medicino oziroma čezmerno napotovanje na zdravstvene storitve s tem, da stroka opredeli, kaj in kdaj bolnik potrebuje za določeno stanje.
Zlasti zaradi družbe, ki se stara, sedanji sistem financiranja zdravstva ni vzdržen, meni kandidat za ministra. Zaradi prepočasnega odziva na staranje prebivalstva so se namreč domovi za starejše prelevili v negovalne bolnišnice, a za to ne dosegajo zadostnih standardov. Zato je treba na novo zasnovati njihovo mrežo in koncept. Treba bo poiskati druge vire, jih razpršiti ter povečati prihodke, saj bodo potrebe po zdravstvenih storitvah naraščale. Pomemben del zakonodaje, ki jo bo treba sprejeti, je po njegovih navedbah tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.
Velika previdnost pri sproščanju ukrepov
Po kandidatovem mnenju je treba bolj izkoristiti dostopne tehnologije, pri čemer je omenil telemedicino, prav tako pa da je treba nadgraditi elektronski zdravstveni karton in povezati informacijske sisteme različnih zdravstvenih izvajalcev v enotno platformo.
Glede epidemije, ki je odločilno zaznamovala zadnje leto v zdravstvu, je dejal, da sta potrebni velika previdnost pri sproščanju ukrepov ter nadaljnja solidarnost med ljudmi, saj »virus ne izbira, virus najde, in to najšibkejše«. Pri tem se je zahvalil vsem zaposlenim v zdravstvu, pa tudi vsem »malim ljudem«, ki so bili ključni, da se epidemija umirja. Da bi se v doglednem času vrnili v karseda normalno življenje, sta potrebna zadostna precepljenost in spoštovanje ukrepov. Če bi bilo precepljeno prebivalstvo, starejše od 65 let, bi namreč v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ki ga vodi od leta 2019, sprejeli le tretjino covidnih bolnikov, je poudaril. Zato mora biti strategija cepljenja po njegovem prepričanju narejena z razmislekom.
Kandidat za ministra za zdravje Janez Poklukar FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ob Janševi vložitvi kandidature za zdravstvenega ministra prejšnji teden sta podporo Poklukarju že izrazila prvaka koalicijskih SMC in NSi Zdravko Počivalšek in Matej Tonin, prav tako je podporo napovedal predsednik SNS Zmago Jelinčič. Nekaj pohval pa si je Poklukar, ki trenutno vodi Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, takrat prislužil tudi od drugih opozicijskih strank.
V večini poslanskih skupin sicer napovedujejo, da se bodo o kandidatu odločili po opravljenem zaslišanju. Kljub pohvalam Poklukarjevemu dosedanjemu delu pa je vprašanje, koliko glasov opozicijskih poslancev lahko pričakuje. DZ bo o imenovanju predvidoma odločal na izredni seji v torek.
Poklukar je vodenje največje slovenske bolnišnice leta 2019 prevzel od Aleša Šabedra po njegovem odhodu na mesto zdravstvenega ministra. Pred tem je vodil jeseniško bolnišnico, ki je pod njegovim vodstvom kot edina tudi uradno zaključila sanacijo.
Ob vložitvi njegove ministrske kandidature v DZ je Poklukar svojim sodelavcem v zapisu na facebooku pojasnil, da odločitev za kandidaturo ni bila lahka predvsem zaradi vseh skupnih izkušenj v zadnjih dveh letih, hkrati pa tudi ne težka – zaradi vseh priložnosti za slovenski zdravstveni sistem in UKC Ljubljana, ki jih vidi v prihodnosti.
Vlada je novega zdravstvenega ministra iskala po decembrskem odhodu stranke Desus iz koalicije, saj je pri tem ministrsko mesto zapustil Tomaž Gantar. Od tedaj je vodenje ministrstva začasno prevzel premier Janša.
