Kako v svoje mreže sploh lovijo ruski obveščevalci?

Z nekdanjim direktorjem Sove Andrejem Rupnikom smo analizirali teden, ko so po Evropi razbijali rusko vohunsko mrežo in se znašli pod udarom ruskih hekerjev.

Slovenija se je ta teden znašla pod udarom ruskih hekerjev, ki so sprožili množični napad na državno infrastrukturo. Hkrati pa so svetovni mediji objavljali novice o  razbijanju ruske vohunske mreže po Evropi. Poljska varnostna služba je tako v četrtek sporočila, da je izvedla več racij v okviru operacije proti ruski vohunski mreži, dan pred tem so podobno akcijo izvedli češki obveščevalci, ki so razbili rusko omrežje, namenjeno poskusom vplivanja na politične procese v EU in na volitve v evropski parlament.

Tudi naša javnost je izvedela, da je moral državo zapustiti namestnik vojaškega atašeja podpolkovnik Sergej Lemešev, domnevni pripadnik ruske vojaške obveščevalne službe. Po naših informacijah pa ni bil edini.

Iz Slovenije je moralo oditi še nekaj ruskih študentov, o katerih so obveščevalci ugotovili, da so del ruskega vohunskega omrežja.

Kot smo že pisali, so naši organi ugotovili, da se je število ruskih državljanov, ki jim je Slovenija izdala dovoljenje za začasno bivanje zaradi študija, lani nadpovprečno zvišalo – za kar 160 odstotkov v primerjavi z letom 2021 pred izbruhom vojne v Ukrajini. Študentski status pa bi za nekatere lahko bil le bližnjica do začasnega dovoljenja za bivanje – med ruskimi študenti je bilo namreč nekaj za študente nenavadno starih ljudi, na katere so postali pozorni pristojni za varnost v Sloveniji, že nekaj časa pa so tudi pod drobnogledom pristojnih organov.

Rusi to počnejo že zelo dolgo

»Domače obveščevalne in protiobveščevalne službe spremljajo, kaj počnejo diplomati, ker je diplomacija že po svoji naravi takšna, da obveščevalcem omogoča zelo dobro krinko. Rusi to že dolgo in zelo dobro počnejo. Domneva, ki je precej utemeljena z opazovanjem razmer, je, da so velik del osebja skoraj vsakega ruskega veleposlaništva v katerikoli državi diplomati, ki so dejansko pripadniki ruske obveščevalne službe. Ti predvsem gradijo mrežo socialnih stikov, kar je seveda povsem legalno, in na podlagi tega nato ugotovijo, kako dober vir različnih informacij bi lahko bil določen posameznik. Tako ciljajo na tarče, o katerih presodijo, da bi lahko bile koristne, teh se nato lotijo obveščevalci pod krinko, ki pri svoji dejavnosti izrabljajo standardni nabor prijemov, s katerimi ugotavljajo najprej pomanjkljivosti pri targetiranih osebah, to pomeni, da presojajo, zakaj bi nekdo lahko začel sodelovati z njimi. Razlogi, da se ciljane osebe za to odločijo, so ponavadi denar, ideologija, tudi ego posameznika,« je naštel gost tokratnega podkasta Moč politike Andrej Rupnik, varnostni strokovnjak, nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) ter nekdanji dolgoletni policist.

Vihar v kozarcu vode

Z obveščevalnimi aktivnostmi v Sloveniji je povezana še ena odmevna zgodba, ki je postala tudi prvovrstna politična afera – gre za aretacijo dveh domnevnih ruskih vohunov v Ljubljani, v zvezi s katero so se pojavili očitki, da je premier vplival na datum njene izvedbe. »To je mogoče, a povsem brezpredmetno. Policija je imela določeno časovno okno za izvedbo aretacije, konkretni datum je bila taktična odločitev. Ali je Robert Golob vplival nanj? Verjetno je lahko, a bistveno vprašanje je, ali je to kakorkoli vplivalo na samo izvedbo in pridobivanje dokazov. Zame je ta zgodba vihar v kozarcu vode, ob katerem ne vem, ali naj se smejem ali jočem.«

Z gostom smo govorili še, kdo vse in zakaj deluje v slovenskem prostoru, ter možnih povračilnih ukrepih.

Analizirali pa smo tudi očitke tožilke specializiranega državnega tožilstva Mateje Gončin, ki se je zaradi nezaupanja v policijo odpovedala osebnemu varovanju. To je storila zaradi namigov o zbiranju informacij za njeno diskreditacijo. Gost pa je razkril tudi, kako so v policiji v času vlade Janeza Drnovška preprečili spremembo varovanja predsednika vlade, ki jo je takrat predlagal Miloš Milović. Ideje tega neformalnega svetovalca za varnost aktualnega predsednika vlade Roberta Goloba so žal, je povedal gost podkasta, po vseh teh letih padle na plodna tla. Zakaj je to slabo? Prisluhnite, kaj je povedal sogovornik v tokratnem podkastu.

Preberite še:

Komentarji: