Kljub covidu pregledali skoraj 100.000 žensk
Za rakom dojk letno zboli okrog 1400 Slovenk; lani so ga v preventivnem presejalnem programu Dora odkrili pri več kot 570.
Odpri galerijo
V programu Dora so lani kljub covidu pregledali skoraj 100.000 žensk med 50. in 69. letom. Foto: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Državnemu presejalnemu programu za odkrivanje raka dojk Dora, ki ga pri nas izvajajo na desetih lokacijah, epidemija covida-19 ni mogla do živega. Čeprav je program spomladi miroval poltretji mesec, je uspelo zdravstvenim delavcem poleti nadomestiti izpad in slikati skoraj sto tisoč žensk; raka so odkrili pri 575.
Medtem ko se je v 2019 na mamograf odzvalo 107.887 žensk, so z dodatnimi termini v posameznih presejalnih centrih in z delom v poletnih mesecih v programu Dora lani slikali 99.671 Slovenk. Presejalni centri so bili zaprti od 16. marca do 1. junija. V drugi polovici leta so na dodatne obravnave, to je na dodatno slikanje, ultrazvok, magnetno resonanco in v manjši meri tudi punkcijo, povabili 3.116 žensk, pri katerih so, kot že rečeno, rakave spremembe na dojkah doslej odkrili v 575 primerih; število še ni dokončno. A že zdaj je mogoče reči, da je tako število lani opravljenih mamografij kot število odkritih primerov raka primerljivo s tistima pred epidemijo. V 2019 so bile najbolj odzivne Štajerke, saj so v presejalnem centru v Mariboru zabeležili 78-odstotno odzivnost; najnižja, le 72-odstotna, je bila v centru v Murski Soboti.
Rak dojk je sicer najpogostejši rak pri ženskah, letno za njim zboli okrog 1.400 Slovenk, večina po 50. letu; umre jih okrog štiristo. Dolgoročni cilj programa Dora je za tretjino zmanjšati število smrti.
Ob ponovnem zagonu in ob dodatnih zaščitnih ukrepih so v presejalne centre najprej povabili ženske, ki so jim zaradi epidemije odpovedali termin slikanja. Odziv ocenjujejo za »zelo dober«, saj je v prvih dveh mesecih po ponovnem zagonu na mamografijo prišlo 75 odstotkov vseh povabljenih, kar je na ravni pred epidemijo. Tudi v naslednjih mesecih se je trend nadaljeval; na letni ravni je bil 74-odstoten. Skupna udeležba v programu Dora je bila v 2019 nad vrednostjo, ki jo predpisujejo smernice EU, in sicer 76,8-odstotna. Za uspešnost programa in doseganje dolgoročnega cilja se mora presejalnega slikanja po evropskih smernicah udeležiti vsaj 70 odstotkov ciljne populacije, to je žensk med 50. in 69. letom.
Zaradi dobrega odziva so v programu Dora optimistični. Ali kot pravi mag. Kristijana Hertl, nova vodja programa in dosedanja nadzorna radiologinja, ki je krmilo od dolgoletnega vodje, zdaj upokojenega mag. Maksimilijana Kadivca prevzela novembra: »Kljub zaostrenim epidemiološkim pogojem nam je uspelo z organizacijo dela in sodelovanjem vseh sodelavcev po presejalnih centrih v Sloveniji nadomestiti večino odpovedanih slikanj žensk med začasno spomladansko zaustavitvijo programa Dora.
Ta, enako kot druga presejalna programa - za raka danke in debelega črevesa Svit ter za raka materničnega vratu Zora - deluje varno, ob strogih zaščitnih ukrepih, zagotavljajo na Onkološkem inštitutu. Pomembno je namreč, da ljudje ne opustijo možnosti zgodnjega odkrivanja raka. »Če je rak dojk odkrit na začetni stopnji, je zdravljenje lahko zelo uspešno,« poudarja mag. Hertlova, ki ženske poziva, da se redno udeležijo mamografije, saj je ob odkritem netipnem raku verjetnost ozdravitve lahko bistveno večja, zdravljenje pa manj obsežno.
Medtem ko se je v 2019 na mamograf odzvalo 107.887 žensk, so z dodatnimi termini v posameznih presejalnih centrih in z delom v poletnih mesecih v programu Dora lani slikali 99.671 Slovenk. Presejalni centri so bili zaprti od 16. marca do 1. junija. V drugi polovici leta so na dodatne obravnave, to je na dodatno slikanje, ultrazvok, magnetno resonanco in v manjši meri tudi punkcijo, povabili 3.116 žensk, pri katerih so, kot že rečeno, rakave spremembe na dojkah doslej odkrili v 575 primerih; število še ni dokončno. A že zdaj je mogoče reči, da je tako število lani opravljenih mamografij kot število odkritih primerov raka primerljivo s tistima pred epidemijo. V 2019 so bile najbolj odzivne Štajerke, saj so v presejalnem centru v Mariboru zabeležili 78-odstotno odzivnost; najnižja, le 72-odstotna, je bila v centru v Murski Soboti.
Rak dojk pri Slovenkah Foto: Dk Igd
Rak dojk je sicer najpogostejši rak pri ženskah, letno za njim zboli okrog 1.400 Slovenk, večina po 50. letu; umre jih okrog štiristo. Dolgoročni cilj programa Dora je za tretjino zmanjšati število smrti.
Odziv, ki vliva optimizem
Ob ponovnem zagonu in ob dodatnih zaščitnih ukrepih so v presejalne centre najprej povabili ženske, ki so jim zaradi epidemije odpovedali termin slikanja. Odziv ocenjujejo za »zelo dober«, saj je v prvih dveh mesecih po ponovnem zagonu na mamografijo prišlo 75 odstotkov vseh povabljenih, kar je na ravni pred epidemijo. Tudi v naslednjih mesecih se je trend nadaljeval; na letni ravni je bil 74-odstoten. Skupna udeležba v programu Dora je bila v 2019 nad vrednostjo, ki jo predpisujejo smernice EU, in sicer 76,8-odstotna. Za uspešnost programa in doseganje dolgoročnega cilja se mora presejalnega slikanja po evropskih smernicah udeležiti vsaj 70 odstotkov ciljne populacije, to je žensk med 50. in 69. letom.
Zaradi dobrega odziva so v programu Dora optimistični. Ali kot pravi mag. Kristijana Hertl, nova vodja programa in dosedanja nadzorna radiologinja, ki je krmilo od dolgoletnega vodje, zdaj upokojenega mag. Maksimilijana Kadivca prevzela novembra: »Kljub zaostrenim epidemiološkim pogojem nam je uspelo z organizacijo dela in sodelovanjem vseh sodelavcev po presejalnih centrih v Sloveniji nadomestiti večino odpovedanih slikanj žensk med začasno spomladansko zaustavitvijo programa Dora.
Kristijana Hertl, nova vodja preventivnega presejalnega programa za odkrivanje raka dojk Dora na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Foto Arhiv: Dora
Ta, enako kot druga presejalna programa - za raka danke in debelega črevesa Svit ter za raka materničnega vratu Zora - deluje varno, ob strogih zaščitnih ukrepih, zagotavljajo na Onkološkem inštitutu. Pomembno je namreč, da ljudje ne opustijo možnosti zgodnjega odkrivanja raka. »Če je rak dojk odkrit na začetni stopnji, je zdravljenje lahko zelo uspešno,« poudarja mag. Hertlova, ki ženske poziva, da se redno udeležijo mamografije, saj je ob odkritem netipnem raku verjetnost ozdravitve lahko bistveno večja, zdravljenje pa manj obsežno.
