Matura ostaja stres, osnovnošolcev pa NPZ ne gane
Zrelostni izpit bodo gimnazijci kot vsako leto začeli z esejem iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine kot maternega jezika. Esej je lani dvignil veliko prahu, zato vsi z nestrpnostjo pričakujejo, kakšen naslov in navodila letos čakajo maturante. Osnovnošolci, ki danes začenjajo nacionalna preverjanja znanja (NPZ), pa niso na trnih. Ravnatelji komaj čakajo, da bo NPZ kjerkoli upoštevan, saj pravijo, da je učencem bolj ali manj vseeno.
Esej predstavlja polovico ocene iz materinščine in nanj se je prijavilo 6747 kandidatov. V letošnjem tematskem sklopu Ujeti ali svobodni? so maturanti obravnavali Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jeana-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej.
Lanski esej je zaradi naslova in predvsem navodil precej razburil tako maturante kot njihove profesorje, a ravnatelj Gimnazije Celje – Center Rok Lipnik pravi, da se pri letošnjih pripravah to ni bistveno poznalo: »Učitelji so povedali, da so se z dijaki pripravljali podobno kot prejšnja leta. Dijake je prav zaradi lanskega dogajanja presenetila poskusna matura, ker je bila prav prijazna, saj so z naslovom zadeli žebljico na glavico. Glede na lanske polemike so se dijaki spraševali, kaj jih torej danes čaka.« Lipnik je dodal, da matura še vedno pomeni stres: »Učitelji jih na maturo opominjajo štiri leta. Matura je kar fama. Ko pa je opravljena, večina maturantov reče, da ne vedo, zakaj so se tako bali.«
Pisni izpiti splošne mature se bodo z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine nadaljevali 29. maja, 1. junija bo sledil pisni izpit iz angleščine in 8. junija še izpit iz matematike, do 14. junija bodo zaključeni vsi pisni izpiti še iz izbirnih predmetov. Ustni izpiti bodo med 10. in 21. junijem. Kandidati bodo z rezultati seznanjeni 11. julija.
Brez pritiska
Druga zgodba pa je NPZ, ki se s preizkusom znanja iz slovenščine za učence 6. in 9. razreda začne danes. V četrtek jih čaka preizkus iz matematike. Trinajstega maja bodo šestošolci opravljali preizkus iz tujega jezika, devetošolci pa preizkus iz tretjega predmeta (fizika, likovna umetnost, zgodovina, tuji jezik). V redkih primerih NPZ upoštevajo pri vpisu v srednjo šolo, s spremembo zakonodaje bodo srednje šole v prihodnjih letih v primeru omejitev vpisa lahko upoštevale tudi rezultate NPZ. Kako, še ni znano. Ravnatelji to komaj čakajo, saj že več let opažajo, da NPZ, ki daje dodatno informacijo o znanju učencev, redki vzamejo resno.
»Motivacije za NPZ ni, ker NPZ ne šteje. Ne šteje za vpis v srednjo šolo, ne smemo ga upoštevati pri ocenjevanju. Otroci tako povedo, da ni nič hudega, če pišeš slabo. Običajno deset odstotkov učencev piše zelo slabo, tudi morda samo en ali dva odstotka, zato tudi nadpovprečni ne morejo popraviti odstotka populacije. Sem velik zagovornik, da bi rezultat upoštevali pri vpisu v srednjo šolo. To bi precej spremenilo odnos do NPZ,« je prepričan ravnatelj šentjurske OŠ Hruševec Boris Čujež.
NPZ bo letos opravljalo 22.315 učencev šestega razreda, od tega 2383 učencev s posebnimi potrebami. Med 21.129 učenci devetega razreda je k NPZ prijavljenih 2716 otrok s posebnimi potrebami. NPZ je za šole velik organizacijski zalogaj, razlaga ravnatelj OŠ Škofljica, ki je največja v državi, Roman Brunšek: »Izprazniti moramo matično in podružnično šolo, za učence predmetne stopnje organiziramo dejavnosti, ob vsem pomanjkanju kadra poskrbimo za dovolj nadzornih učiteljev tudi na hodnikih ter za učence s posebnimi potrebami, ki imajo podaljšan čas pisanja.«
Tudi Brunšek pravi, da je skrajni čas, da NPZ dobi veljavo: »Tudi sam poučujem v dveh razredih, ker je pomanjkanje kadra pri nas veliko. Ob pripravi sem opazil, da so učenci do NPZ zelo ravnodušni. Ko pravijo, da je NPZ stres, se res sprašujem, o kakšnem stresu govorijo. Učencem je tako vseeno, da niti vaj in domačih nalog za NPZ ne naredijo. Vedo, da popolnoma nič ne šteje. Zato težko pričakujem spremembe, ko bo NPZ tudi selektiven pri vpisu v srednjo šolo.«
