Tiskane izdaje
Ljubljana - Država je pred dvajsetimi leti iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25.000 prebivalcev. Izbrisala jih je iz registra stalnega prebivalstva oziroma jih prenesla v »pasivno« evidenco. Izbrisani so s tem izgubili nekatere pravice, številni pa so morali iz države naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki omogoča pridobitev dovoljenja za stalno bivanje za državljane drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki so imeli 23. decembra 1990 prijavljeni stalno prebivališče na ozemlju RS in so od tedaj v RS tudi neprekinjeno živeli.
Po mnenju nevladnih organizacij s sprejetjem novele zakona o izbrisanih iz leta 2010 delo še ni končano. Kot opozarjajo v Mirovnem inštitutu, so postopki zapleteni in dolgotrajni, zanj pa so potrebna tudi sredstva, ki jih izbrisani nimajo, poroča STA.
Parlamentarna komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnost vladi priporoča, da preuči možnosti za nadaljnje korake.
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je sporočil, da poleg izvajanja novele ne načrtuje drugih korakov. Ob tem opozarja, da med izbrisanimi ni velikega interesa za oddajo vloge za ureditev statusa.
Slovenija je 26. februarja 1992 25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, za katere je začel veljati zakon o tujcih, izbrisala iz registra stalnega prebivalstva oziroma jih prenesla v "pasivno" evidenco. Izbrisani so s tem izgubili nekatere pravice, številni pa so morali iz države.
