Več deset podjetij lastniško povezanih z zaposlenimi v UKC
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci je minister že predstavil kratke vsebinske izsledke opravljene revizije v ljubljanskem UKC za obdobje od 2019 do 2022, a utegnejo nekateri deli ostati zaupni, je tedaj dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je dokument prejel osebno kot poslovno skrivnost. Vmes je »poslovna skrivnost« že prišla v javnost, minister pa jo je skupaj z vodstvom ljubljanskega kliničnega centra predstavil davi ob 8.30.
Kot pa je že povedal v ponedeljek, so revizorji družbe Ernst & Young prečesavali sklenjene posle med UKC Ljubljana in dobavitelji. Pod drobnogled so vzeli postopke izbora dobaviteljev, njihovo ustreznost in ustreznost modela plačevanja ter opredelitev tveganj v sodelovanju z dobavitelji.
Odkrili so več kritičnih neskladij, ki imajo pomembne posledice za ugled zavoda, je povzel minister. »Eno ključnih sporočil revizije je, da gre za nespoštovanje zakonskih pravil, predvsem glede postopkov javnega naročanja,« je pojasnil. Neskladnosti so opazili pri oddaji naročil brez predhodno izvedenega postopka javnega naročanja in pri potrjevanju končnih poročil za posamezna javna naročila. Veliko je bilo zaznanega drobljenja naročil, preverjali so tudi, ali so kateri od dobaviteljev prednostno obravnavani pri plačilih.
Na portalu 24ur so objavili konkretnejše informacije: podjetje v lasti družine priznanega oftalmologa, zaposlenega v ljubljanskem kliničnem centru, je s tem istim kliničnim centrom v zadnjih štirih letih sklenilo za več kot dva milijona evrov zdravstvenih poslov, farmacevtska družba Sanolabor pa je kliničnemu centru v desetih mesecih prodala za več kot 80.000 evrov robčkov za razkuževanje brez javnega razpisa, kar je, kot ugotavljajo revizorji, hujša kršitev zakonodaje.
Minister za zdravje je v ponedeljek že dejal, da so med zasebnimi dobavitelji tudi zaposleni v UKC: »Tisto, kar smo primarno videli, imamo nekaj indicev, ki kažejo na to , vendar zaradi interesa preiskave in zaupnosti dokumenta več ne morem povedati.«
Takih zaposlenih, ki naj bi bili lastniško povezani z zaposlenimi v UKC, je bilo nekaj deset, je danes dejal Aleš Šabeder, direktor urada za nadzor in investicije. V takih primerih bodo šli v globino in raziskali, ali je šlo za morebitno pogojevanje ali okoriščanje na račun teh povezav. Za zdaj lahko govorijo le o tveganjih.
V poročilu je naštetih 19 kritičnih področij, kjer ni sistema notranjih kontrol oziroma te kontrole odpovedo. »Štiri področja pomembno odstopajo, na sedmih področjih je mogoče s preventivnimi postopki in s popravkom notranjih procesov stanje izboljšati, na osmih področjih notranje kontrole delujejo učinkovito, in potem je še osem področji, kjer ni vzpostavljenih notranjih kontrol ali pa te ne delujejo,« je naštel Šabeder. Ugotovljena so bila tudi neskladja z zakonom o javnem naročanju.
V poročilu so tako navedeni konkretni primeri oddaje naročil brez predhodnega postopka javnega naročanja. Gre za drobljenje poročil.
Glede evidenčnih naročil, po poročanju 24.ur revizorji ugotavljajo: »Velja opozoriti na manj kot enomesečno časovno obdobje od 17. avgusta do 14. septembra 2020, v katerem je bilo opravljenih 14 naročil v skupni vrednosti 301.278 evrov. Izstopa podatek, da so bila vsa naročila v zelo kratkem času narejena v popolnoma istem znesku, to je 21.520 evrov. V določenih primerih so bila narejena celo večkrat na dan. Samo seštevek vrednosti naročil, oddanih 2. septembra 2020, presega vrednost, ki jo določa zakon.«
Revizorji so opozorili tudi na nejasne metode določanja ocenjene vrednosti naročil. Ugotovljenih je bilo tudi več primerov javnih naročil brez končnega poročila in takšnih, ki so bila oddana po zakonskem roku. Včasih v dokumentaciji manjkajo podatki o lastniški strukturi dobaviteljev, manjkajo tudi zapisniki o odpiranju ponudb, je nanizal Šabeder.
V kliničnem centru Ljubljana je vsako leto nekaj deset tisoč naročilnic, več kot tisoč pa jih manjka. Samo za nekaj primerov so ugotovili, zakaj jih ni.
Revizija je zaznala tudi nekaj primerov priviligiranja dobaviteljev pri plačevanju, nekateri dobavitelji so bili namreč plačani pred rokom. Manjkajo tudi notranji pravilniki glede prejemanja daril.
V več kot 20 odstotkih naročil je UKC Ljubljana dobil samo eno ponudbo. Ponekod je to razumljivo, je dejal Šabeder, saj nekatero blago ponuja samo eno podjetje, a delež je po njegovem velik.
Marko Jug, direktor UKC, je povedal, da to poročilo pomeni za njihovo ustanovo, pa verjetno tudi za celo družbo, neki mejnik, saj gre za prvi tovrstni nadzor. Poročilo so že predali KPK; danes ga bodo NPU. »Na nas je, kako bomo vzpostavili pravilnike in kako bomo poslovali vnaprej.« Po Jugovih besedah bo treba okrepiti tri stebre: preprečevanje, odkrivanje in ukrepanje. »Preprečevanje se začne z izobraževanjem zaposlenih (premalo je znanj o javnih naročilih), treba je modernizirati etične kodekse o poslovanju, ki so zastareli, drugi steber je odkrivanje (žal je bila notranja revizija leta 2020 ukinjena, zdaj jo znova vzpostavljamo, v vzpostavljanju je enota strateškega kontrolinga), vzpostavili bomo mesto zaupnika za žvižgače. Kot končno pa je ukrepanje, na novo smo zastavili službo korporativne varnosti ...«
Po besedah ministra je končni cilj odkriti tiste, ki so potencialno oškodovali javni sistem in javni denar.
Odziv nekdanjega ministra Poklukarja
Konkretnih nepravilnosti danes ni bilo predstavljenih, zato Janez Poklukar, ki je ministrtsvo vodil od 1. avgusta 2019 do 23. februarja 2021 težko ocenjuje o katerih podatkih je minister govoril. Veseli ga, da je dokumentacija predana KPK in NPU, da se opravi temeljita preiskava in ugotovi ali ovrže nepravilnosti.
Od ministrstva pričakuje, da bo revizijo poslovanja razširil in jo zahteval od vseh, ki opravljene storitve dobijo plačane iz javnih sredstev torej ZZZS. »Enak nadzor nad izvajanjem javnih naročil naj se izvede pri vseh izvajalcih v javni mreži, se pravi tudi pri koncesionarjih.«
Glede notranje revizije v UKCL je povedal, da v času, ko je bil generalni direktor ni bila ukinjena notranja revizija, temveč je bila ukinjena samo notranja revizijska služba. »Zakonodaja in predpisi omogočajo, da storitve notranje revizije izvaja notranja služba ali zunanji izvajalec.«
Analiza delovanja notranje revizijske službe v UKCL do leta 2020 je po podatkih Poklukarja pokazala, da služba ni bila učinkovita, ob relativno visokih stroški delovanja Službe za notranjo revizijo, je ta imela napačen fokus (za izvajanje notranjih revizij je v 2019 porabila samo 26 odstotkov delovnega časa), med drugim pa se notranje revizije, ki so bile v letnih načrtih, več let niso zaključile.
Zato je bila na svetu zavoda sprejeta odločitev, da se v letu 2021 namesto z notranjo revizijsko službo, notranje revizije v UKC Ljubljana opravljajo z zunanjimi izvajalci, je orisal nekdanji minister.
