Potem ko se je koalicija z izhodišči za reformo plačnega sistema v javnem sektorju seznanila prejšnji teden, so danes prišli na vrsto še sindikati.

Premier Robert Golob je že prejšnji teden povedal, da bo prvi korak socialni dialog o sedanjih plačnih razmerjih, potem bi se lotili spodnjega dela plačne lestvice, napovedal je, da bo osnovna usmeritev, da delovnih mest z osnovno plačo pod minimalno v javnem sektorju ne bo več. Prav tako je potrdil razmišljanja, da bi bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo ena proti sedem.

Nejasnosti je veliko, zato so predstavniki sindikatov danes pričakovali bolj podrobna pojasnila. Po srečanju s sindikati je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik dejala, da enotnega plačnega sistema, kot je bil zastavljen leta 2008, ni več. Nezadovoljstvo med zaposlenimi je veliko zaradi uravnilovke, predvsem v spodnjem delu plačne lestvice, okoli 25.000 zaposlenih ima osnovno plačo pod minimalno.

Plače višje, zanimanja za zaposlitev pa manj

Hkrati je nezadovoljstvo veliko tudi v višjih plačnih razredih, saj so razmerja porušena. Če je bilo leta 2008 razmerje med minimalno in maksimalno plačo v javnem sektorju 1:10,5, je zdaj 1:4,7. Kot je povedala Ajanović Hovnik, načrtujejo zdaj razmerje 1:7, kar bo še vedno najnižje razmerje v Evropi.

Cilj prenove plačnega sistema je, kot je dejala ministrica, zagotoviti ustrezno in stimulativno plačilo za delo, povečanje učinkovitosti posameznega dela javnega sektorja in zagotoviti kakovostno in dostopno javno storitev.

Vlada predlaga novo plačno lestvico, pri kateri načrtujejo odpravo plačnih razredov pod minimalno plačo. Lestvica bi vsebovala 67 plačnih razredov v omenjenem razmerju 1:7. Vzpostavili bi šest plačnih stebrov, plače bi se poslej primerjale zgolj znotraj stebra, upoštevali bi specifike posameznih dejavnosti, steber bi moral biti odgovoren za maso plač. Pripravili so tudi drugačne rešitve za sistem napredovanja, nagrajevanja in dodatkov.

Sindikati čakajo na pojasnila o napovedih reforme

Prav napredovanje je problematično, je dejala ministrica, zato predlagajo zamrznitev napredovanj in plačila za redno delovno uspešnost, dokler ne bi dorekli sprememb sistema in nagrajevanja na podlagi meril in kriterijev: »Tu so velike anomalije, zaradi avtomatizmov, ko ljudje napredujejo na podlagi odličnih ocen, ki se kar podeljujejo. Več kot 90 odstotkov javnih uslužbencev je odličnih! Hkrati te anomalije predstavljajo znatna sredstva.«

Avtomatizem pri napredovanju in sklepanje parcialnih dogovorov o povišanju plač s posameznimi poklicnimi skupinami je postalo nevzdržno, je še dejala: »Rast mase plač nam bezlja.« Dejala je, da so dodatni obvodi tudi z dodatki, ki jih imajo posamezne plačne skupine.

Dodala je, da je ob vsem tem javni sektor izrazito naklonjen nagrajevanju senioritete, hkrati pa izrazito neprivlačen za mlade iskalce zaposlitve: »Prirast zaposlenih v javnem sektorju od leta 2015 je 21.345, ampak mlajših od 35 let zgolj za 1100. To nas mora skrbeti, saj vemo, da je povprečna starost v javnem sektorju 50 let. Kot sektor smo kar stari in kmalu se bomo vprašali, kdo bo storitve izvajal. So posamezne dejavnosti, v katerih nikoli ne bomo mogli zaposlovati tujcev. Letno se upokojuje okoli 40.000 ljudi, 20.000 jih vstopa na trg dela, javni sektor pa je nekonkurenčen pri bitki za mlade talente z zasebnim sektorjem. Če bomo želeli privabiti mlade kadre, bo treba omejiti senioriteto.«

Golob: Nedopustno je, da imamo plačne razrede, ki so pod minimalno plačo

Vse to pomeni, to je poudarila tudi ministrica, da pogajanja ne bodo le o prenovi plačnega sistema, ampak bodo zakon, ki ga nameravajo pripraviti do polovice letošnjega leta, spremljale tudi druge strukturne prenove. »Odprlo se bo vse pravice, ki jih imamo javni uslužbenci. Letni dopusti, dodatki za stalnost, ki jih še vedno imajo nekateri, različna poklicna zavarovanja … To ne pomeni, da bomo to ukinjali, bomo pa pregledali, ali je smiselno, da te pravice še so.« Ker želijo, da bi bila država dober zaposlovalec mladih, načrtujejo hitrejše napredovanje na začetku in počasnejšo rast skozi kariero.

Prioriteta bo reševanje spodnjega dela plačne lestvice, uveljavitev nove plačne lestvice načrtujejo 1. januarja 2024. Ob tem je posebej poudarila, da se nikomur plača ne bo znižala. Pogajanja s sindikati bodo nadaljevali 20. februarja.

S plačno reformo nad pajkovo mrežo

Čeprav so pogajanja za prejšnjo plačno reformo, ki še velja, potekala leta, je ministrica Sanja Ajanović Hovnik optimistka in meni, da je možno plačno lestvico uveljaviti že v naslednjih desetih mesecih: »Stanje, v katerem smo danes, je bistveno drugačno, kot je bilo leta 2002. Okoliščine, ki nas silijo v prenovo, terjajo ukrepanje takoj. Imamo 25.000 zaposlenih pod minimalno plačo, sistem deluje izrazito nestimulativno. Da se v razmerju od ena proti štiri giblje celoten plačni sektor, ocenjujem, da so potrebe takšne, da se lahko dogovorimo tudi do konca leta.«

Vzporedno bodo potekala tudi pogajanja za odpravo plačnih nesorazmerij.

Predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja skrbi predlog zamrznitve napredovanj: »V nekaterih delih javnega sistema, kot so izobraževanje, kultura, zdravstvo, lahko to povzroči nemogoče situacije.« FOTO: Blaž Samec/Delo