Nadomestni prostori za rastline iz rastlinjaka v nekaj tednih
Najprej bodo pregledali morebitne primerne lokacije znotraj biotehniške fakultete, nato pa še po ostalih članicah ljubljanske univerze.
Odpri galerijo
Rastlinjaki na Večni poti. FOTO: Blaž Samec/Delo
Vodstvi ljubljanske biotehnične fakultete in botaničnega vrta sta se danes dogovorili, da bodo v prihodnjih tednih zagotovili nadomestne prostore za prezimovanje mediteranskih rastlin. Te bodo ostale brez prostora za prezimovanje, ker bodo rastlinjak, v katerem jih hranijo pozimi, še ta mesec porušili za potrebe Nacionalnega inštituta za biologijo.
Kot so pojasnili na ljubljanski biotehnični fakulteti, katere del je botanični vrt, Nacionalni inštitut za biologijo pričenja graditi nove prostore Biotehnološkega stičišča, deloma tudi na mestu, kjer ima botanični vrt svoj rastlinjak. Ta je namenjen predvsem prezimovanju mediteranskih rastlin, zgrajen pa je bil kot vhodni objekt novega botaničnega vrta. Fakulteta in inštitut sta leta 2015 podpisala pogodbo za ureditev odnosov v zvezi s stičiščem.
Botanični vrt bo tako že to jesen prevzel v uporabo rastlinjak, ki ga je Nacionalni inštitut za biologijo zgradil v letu 2015 za potrebe raziskav enot, ki se ukvarjajo z varstvom rastlin. Po končani investiciji ga namreč zaradi pridobitve ustrezne kvadrature novih prostorov ne bodo več potrebovali.
Na biotehniški fakulteti so se danes dogovorili, da bodo za letošnje leto našli primerne lokacije za prezimovanje mediteranskih rastlin. Te bo vodstvo botaničnega vrta poiskalo skupaj z novoizvoljenim vodjem oddelka za biologijo na fakulteti Petrom Trontljem, ki bo novo dolžnost od svojega predhodnika uradno prevzel 1. oktobra, so za STA pojasnili na fakulteti. Najprej bodo pregledali morebitne primerne lokacije znotraj fakultete, nato pa še po ostalih članicah ljubljanske univerze.
Po daljšem obdobju so se rektor ljubljanske univerze Igor Papič, dekan Emil Erjavec in vodstvo vrta pogovarjali o dolgoročnem urejanju položaja Botaničnega vrta, ne samo z organizacijskega vidika znotraj univerze, temveč tudi z vidika dodatnega financiranja prek ministrstev oziroma z različnimi resorji vlade. Na fakulteti verjamejo, da bodo v doglednem času lahko oblikovali skupne rešitve, ki bodo omogočile trajnostno upravljanje in nadaljnji obstoj vrta, so zapisali.
Vloga vrta je namreč večnamenska in sega preko šolstva, znanosti, tudi na področje kulture, okolja in kmetijstva. Poudarili so, da ima vrt status kulturnega spomenika in naravne vrednote, njegov status pa bi lahko zaokrožil poseben odlok vlade, ki bi zajel vse vloge in dejavnosti ter sistemsko poskrbel za njegovo dolgoročno upravljanje, tudi z oblikovanjem posebnega večdeležniškega strokovnega sveta.
Papič in Erjavec sta ob 210 letnici sprožila tudi idejo o širitvi botaničnega vrta na lokaciji pod Rožnikom za Biotehnološkim stičiščem. Ideja je dobro sprejeta, zahtevala pa bo veliko naporov in aktivnosti vseh vpletenih, pa tudi vzajemnega razumevanja vloge lepega in rastlin v sodobni družbi, so spomnili na fakulteti. Izpostavili so še, da so bila v tem letu za delovanje botaničnega vrta že odobrena dodatna sredstva za financiranje kadrov.
Kot so pojasnili na ljubljanski biotehnični fakulteti, katere del je botanični vrt, Nacionalni inštitut za biologijo pričenja graditi nove prostore Biotehnološkega stičišča, deloma tudi na mestu, kjer ima botanični vrt svoj rastlinjak. Ta je namenjen predvsem prezimovanju mediteranskih rastlin, zgrajen pa je bil kot vhodni objekt novega botaničnega vrta. Fakulteta in inštitut sta leta 2015 podpisala pogodbo za ureditev odnosov v zvezi s stičiščem.
Botanični vrt bo tako že to jesen prevzel v uporabo rastlinjak, ki ga je Nacionalni inštitut za biologijo zgradil v letu 2015 za potrebe raziskav enot, ki se ukvarjajo z varstvom rastlin. Po končani investiciji ga namreč zaradi pridobitve ustrezne kvadrature novih prostorov ne bodo več potrebovali.
Morebitne primerne lokacije znotraj biotehniške fakultete
Na biotehniški fakulteti so se danes dogovorili, da bodo za letošnje leto našli primerne lokacije za prezimovanje mediteranskih rastlin. Te bo vodstvo botaničnega vrta poiskalo skupaj z novoizvoljenim vodjem oddelka za biologijo na fakulteti Petrom Trontljem, ki bo novo dolžnost od svojega predhodnika uradno prevzel 1. oktobra, so za STA pojasnili na fakulteti. Najprej bodo pregledali morebitne primerne lokacije znotraj fakultete, nato pa še po ostalih članicah ljubljanske univerze.
Po daljšem obdobju so se rektor ljubljanske univerze Igor Papič, dekan Emil Erjavec in vodstvo vrta pogovarjali o dolgoročnem urejanju položaja Botaničnega vrta, ne samo z organizacijskega vidika znotraj univerze, temveč tudi z vidika dodatnega financiranja prek ministrstev oziroma z različnimi resorji vlade. Na fakulteti verjamejo, da bodo v doglednem času lahko oblikovali skupne rešitve, ki bodo omogočile trajnostno upravljanje in nadaljnji obstoj vrta, so zapisali.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Vloga vrta je namreč večnamenska in sega preko šolstva, znanosti, tudi na področje kulture, okolja in kmetijstva. Poudarili so, da ima vrt status kulturnega spomenika in naravne vrednote, njegov status pa bi lahko zaokrožil poseben odlok vlade, ki bi zajel vse vloge in dejavnosti ter sistemsko poskrbel za njegovo dolgoročno upravljanje, tudi z oblikovanjem posebnega večdeležniškega strokovnega sveta.
Papič in Erjavec sta ob 210 letnici sprožila tudi idejo o širitvi botaničnega vrta na lokaciji pod Rožnikom za Biotehnološkim stičiščem. Ideja je dobro sprejeta, zahtevala pa bo veliko naporov in aktivnosti vseh vpletenih, pa tudi vzajemnega razumevanja vloge lepega in rastlin v sodobni družbi, so spomnili na fakulteti. Izpostavili so še, da so bila v tem letu za delovanje botaničnega vrta že odobrena dodatna sredstva za financiranje kadrov.
