Ni ovir za drugi tir - zakon le stopil v veljavo
Projekt ima zdaj zakon, gradbeno dovoljenje, družbo 2TDK, ki bo po vzoru dobrih evropskih praks projekt vodila, in projektni svet.
Odpri galerijo
Zakon o drugem iru je po številinh težavah le stopil v veljavo. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana - V veljavo je danes po številnih ovirah stopil zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki omogoča gradnjo drugega tira in črpanje že pridobljenih nepovratnih evropskih sredstev. Zakon je DZ sprejel maja lani, državljani smo o njem dvakrat odločali na referendumu.
Dan po objavi zakona v uradnem listu je v veljavi zakon o gradnji največjega infrastrukturnega projekta v državi, ki bo po prepričanju infrastrukturnega ministrstva pomembno prispeval k razvoju, gospodarski rasti in novim delovnim mestom.
»Veseli me, da je zakon, ki omogoča izgradnjo drugega tira na način, da bomo v največji meri razbremenili davkoplačevalce, končno uveljavljen,« je poudaril minister za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašperšič.
Državni sekretar Jure Leben je dodal, da se z uveljavitvijo zakona na stežaj odpirajo vrata za začetek gradnje drugega tira. »Za pripravljalna dela oz. za gradnjo dostopnih cest imamo že podpisano pogodbo z izvajalcema, ki jo bo z uveljavitvijo zakona realiziralo podjetje 2TDK,« je navedel.
Projekt, ki je bil po navedbah ministrstva pred štirimi leti na mrtvi točki, ima zdaj zakon, gradbeno dovoljenje, družbo 2TDK, ki bo po vzoru dobrih evropskih praks projekt vodila, projektni svet, ki bo prvič zagotovil tudi nadzor civilne družbe nad tako velikim infrastrukturnim projektom.
»Ob tem smo že pridobili 153 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, še 80 milijonov evrov bomo pridobili iz Kohezijskega sklada, izbrali smo že izvajalca za pripravljalna dela oz. gradnjo dostopnih cest. Vse to je bilo storjeno ob zavedanju, da je drugi tir strateški projekt, največji infrastrukturni projekt v državi, ki bo pomembno prispeval k razvoju, gospodarski rasti in novim delovnim mestom, z njim pa bo Slovenija izkoristila svoj izjemen geostrateški položaj,« so dodali.
A zakon doslej ni zaživel v praksi, saj je pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič izid glasovanja volivcev iz septembra lani, na katerem je zakon prestal referendumsko oviro, uspešno spodbijal na vrhovnem sodišču, ki se je pri tem predhodno obrnilo tudi na ustavne sodnike. Referendumsko glasovanje je bilo zato maja letos ponovljeno.
A tudi tokrat Kovačiču in drugim nasprotnikom trenutnega koncepta izvedbe tega največjega infrastrukturnega projekta v državi uveljavitve zakona tudi ni uspelo preprečiti, saj proti zakonu ni glasovalo dovolj volivcev, da bi bil izpolnjen referendumski kvorum.
V skladu z napovedmi je Kovačič na ustavno sodišče v petek sicer vložil pritožbo na sodbo vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo pritožbo na poročilo o izidu referenduma. Kot je zapisal, vrhovno sodišče ni upoštevalo dejanskega stanja neenakosti v referendumski kampanji in je povsem arbitrarno razsodilo, da neenakost ni vplivala na referendumski izid. Opozarja, da vrhovno sodišče ni sklicalo javne obravnave in zaslišanja prič, prav tako se ni pozanimalo o resničnosti navedb vlade in njega.
Ustavnim sodnikom predlaga, naj zadevo obravnavajo absolutno prednostno, do končne odločitve pa izvajanje zakona zadržijo. V nasprotnem primeru bo prišlo do nepopravljive škode - za ljudi, prebivalce okoliških vasi Črnega kala in za okolje, je zapisal.
Dan po objavi zakona v uradnem listu je v veljavi zakon o gradnji največjega infrastrukturnega projekta v državi, ki bo po prepričanju infrastrukturnega ministrstva pomembno prispeval k razvoju, gospodarski rasti in novim delovnim mestom.
»Veseli me, da je zakon, ki omogoča izgradnjo drugega tira na način, da bomo v največji meri razbremenili davkoplačevalce, končno uveljavljen,« je poudaril minister za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašperšič.
Državni sekretar Jure Leben je dodal, da se z uveljavitvijo zakona na stežaj odpirajo vrata za začetek gradnje drugega tira. »Za pripravljalna dela oz. za gradnjo dostopnih cest imamo že podpisano pogodbo z izvajalcema, ki jo bo z uveljavitvijo zakona realiziralo podjetje 2TDK,« je navedel.
Direkcija za infrastrukturo je pogodbo o gradnji dostopnih cest za drugi tir podpisala decembra lani. FOTO: Jure Eržen
Projekt, ki je bil po navedbah ministrstva pred štirimi leti na mrtvi točki, ima zdaj zakon, gradbeno dovoljenje, družbo 2TDK, ki bo po vzoru dobrih evropskih praks projekt vodila, projektni svet, ki bo prvič zagotovil tudi nadzor civilne družbe nad tako velikim infrastrukturnim projektom.
»Ob tem smo že pridobili 153 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, še 80 milijonov evrov bomo pridobili iz Kohezijskega sklada, izbrali smo že izvajalca za pripravljalna dela oz. gradnjo dostopnih cest. Vse to je bilo storjeno ob zavedanju, da je drugi tir strateški projekt, največji infrastrukturni projekt v državi, ki bo pomembno prispeval k razvoju, gospodarski rasti in novim delovnim mestom, z njim pa bo Slovenija izkoristila svoj izjemen geostrateški položaj,« so dodali.
Direkcija za infrastrukturo je pogodbo o gradnji dostopnih cest za drugi tir podpisala že decembra lani, ob tem pa tudi podpis pisma o nameri o prenosu pogodbe na družbo 2TDK po uveljavitvi zakona o drugem tiru. Pogodba je tako imela odložni pogoj, da se začne izvajati šele po uveljavitvi zakona.
Izid referenduma o zakonu o drugem tiru še na ustavno sodišče
A zakon doslej ni zaživel v praksi, saj je pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič izid glasovanja volivcev iz septembra lani, na katerem je zakon prestal referendumsko oviro, uspešno spodbijal na vrhovnem sodišču, ki se je pri tem predhodno obrnilo tudi na ustavne sodnike. Referendumsko glasovanje je bilo zato maja letos ponovljeno.
A tudi tokrat Kovačiču in drugim nasprotnikom trenutnega koncepta izvedbe tega največjega infrastrukturnega projekta v državi uveljavitve zakona tudi ni uspelo preprečiti, saj proti zakonu ni glasovalo dovolj volivcev, da bi bil izpolnjen referendumski kvorum.
V skladu z napovedmi je Kovačič na ustavno sodišče v petek sicer vložil pritožbo na sodbo vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo pritožbo na poročilo o izidu referenduma. Kot je zapisal, vrhovno sodišče ni upoštevalo dejanskega stanja neenakosti v referendumski kampanji in je povsem arbitrarno razsodilo, da neenakost ni vplivala na referendumski izid. Opozarja, da vrhovno sodišče ni sklicalo javne obravnave in zaslišanja prič, prav tako se ni pozanimalo o resničnosti navedb vlade in njega.
Ustavnim sodnikom predlaga, naj zadevo obravnavajo absolutno prednostno, do končne odločitve pa izvajanje zakona zadržijo. V nasprotnem primeru bo prišlo do nepopravljive škode - za ljudi, prebivalce okoliških vasi Črnega kala in za okolje, je zapisal.
