Tiskane izdaje
Ljubljana – Vse več mladih novinarjev ne dobi redne zaposlitve; pravzaprav je redna služba v novinarstvu med mladimi prej izjema kot pravilo. Okoliščine, v katerih delajo, in pogodbe, ki jih podpisujejo – velikokrat zato, ker nimajo druge izbire –, pa jih ne spravljajo le v socialno in ekonomsko negotovost, ampak so tudi izkoriščevalske in na robu zakona. Delodajalci so pri tem zelo inventivni.
Medijske hiše s honorarnimi sodelavci sodelujejo po različnih avtorskih pogodbah, s katerimi želijo neredko prikriti redna delovna razmerja in se izogniti sklepanju pogodb o zaposlitvi. Takšno obliko sodelovanja – ki je sicer primerna za občasne sodelavce, nikakor pa tudi za avtorje, ki sodelujejo v vsakodnevnem delovnem procesu – te dni v podpis svojim honorarnim sodelavcem ponujajo na Dnevniku. A omenjene ponudbe vsebujejo vrsto spornih in celo nezakonitih določb, opozarja pravnik Bogdan Mahne.
Zaračunavanje opreme
Delodajalcu, denimo, omogočajo, da honorarcem zaračunava uporabo osnovne delovne opreme, kot so računalnik, telefon, delovni prostor ali službena kartica. Honorarni sodelavci Dnevnika, ki želijo ostati neimenovani, se bojijo, da nejasna dikcija pogodbe v določenem delu delodajalcem celo omogoča, da jim v primeru tožbe ni treba pravno zaščititi svojih pogodbenih sodelavcev.
»Biser«, ki ga uprava ljubljanskega časopisa ponuja svojim honorarcem, pa je posebna izjava v sklopu avtorske pogodbe, s podpisom katere se tako naročnik kot novinar strinjata, da se odpovedujeta domnevnemu obstoju delovnega razmerja. »Takšne in podobne formulacije, ki so šibkejšim pogodbenim strankam dane v podpis po sistemu vzemi ali pusti, so bile na vrhovnem sodišču že večkrat spoznane za protizakonite,« opozarja odvetnik Bogdan Mahne. Kot pravi, sodišča v takšnih primerih vedno ocenjujejo realno stanje delovnega razmerja in ali ga je mogoče primerjati z delom in plačilom redno zaposlenih. Težava takšnih oblik sodelovanja je, kot še dodaja naš sogovornik, da so za mnoge edini vir preživetja – ki vključuje še skrb za družinske člane, plačilo najemnine, kreditov.
Honorarci – posojilojemalci
Svojevrstnega reševanja izplačil zapadlih honorarjev so se domislili tudi v radijski mreži Infonet (Radio 1, Radio Antena, Radio Belvi ...). Ker ena od njihovih lokalnih postaj začasno ni bila likvidna, so si denar za honorar izposodili pri drugem podjetju, terjatev pa prenesli kar na svoje pogodbene sodelavce, ki so se morali – če so hoteli videti zasluženi znesek – s tem strinjati in skleniti posebno pogodbo (cesijo).
Lastnik mreže Leo Oblak zagotavlja, da je to doletelo le okoli osem občasnih pogodbenih sodelavcev, v posameznih vrednostih do največ 300 evrov. Pri tem je zagotovil, da so težave že preteklost, dolg posameznikov pa da je poravnala njihova matična medijska hiša; katera, ni hotel razkriti. »Alternativni možnosti sta bili, da bi z izplačilom zamujali ali pa bi morali odpuščati,« je odločitev zagovarjal Oblak, ki – da se podobna situacija ne bi ponovila – razmišlja, da bi odpustili okoli 20 odstotkov od skupno približno 200-glave ekipe.
Kot z delavci?
Na Delu je rednih honorarcev okoli 30. Potem ko plačajo obvezne prispevke državi, jim od honorarja ostane manj, kot je zagotovljena minimalna plača. Večini se konec meseca iztečejo pogodbe, novih pa še niso dobili.
Uprava jih je pred kratkim poskusila prenesti na agencijo za zaposlovanje oziroma na posebej za to ustanovljeno družbo – podobno kot to počnejo gradbena podjetja s svojimi delavci. Tako se namreč znebijo materialne, pravne in socialne odgovornosti do honorarcev ter se jim odrečejo, kadar hočejo. Če bi honorarci v to privolili, bi s tem izgubili možnost tožbe za ugotavljanje elementov delovnega razmerja.
Prav to pa so že storili v skupini Krater media, ki je prevzela propadle Delo Revije. »Hud boj je bil,« pravi novinarka Sonja Grizila. »Pogodbe niso nič boljše kot kje drugje, izplačila pa niso primerljiva s plačo,« nam je dejala. Honorarci druge izbire niso imeli, tako da zdaj vsi brez izjeme s Krater media sodelujejo prek agencije za zaposlovanje.
Denarja zmanjkuje na prvem radijskem programu
RTV je sicer medij, katerega delo pretežno temelji na sodelovanju s pogodbenimi sodelavci – rednih je okoli 600 oziroma že nekaj manj, saj so se samo v zadnjem tednu zaradi pomanjkanja sodelovanja morali posloviti od dveh rednih in treh občasnih sodelavcev na prvem radijskem programu. »Prevešamo se v drugo polovico leta in denarja zmanjkuje. Treba je zarezati v vsebine, okrnili smo nočni program in se odrekli živemu vodenju, ustavljena je produkcija otroških skladb. Več dela moram razporejati med redno zaposlene,« nam je pojasnila odgovorna urednica prvega programa Radia Slovenija Darja Groznik.
Edi Mavsar, predstavnik sekcije pogodbenih delavcev RTV, pa je na javni tribuni o tej temi povedal, da je na RTV polno anomalij, problem pa so zlasti tarife, ki si jih vsak razlaga po svoje. »O bolniški, dopustu, malici in potnih stroških ne moremo govoriti,« je dejal in opozoril, da je računsko sodišče RTV naložilo, naj uredi razmere in sanira stanje glede zaposlovanja novinarjev. Tako naj bi 167 novinarjev zaposlili v dveh letih.
