»Pismo učiteljev gimnazije Bežigrad intelektualni briljant«
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o interpelaciji Vaska Simonitija in o pismu angažiranih učiteljev Gimnazije Bežigrad.
Odpri galerijo
Komentatorja sta analizirala interpelacijo ministra za kulturo Vaska Simonitija. FOTO: Leon Vidic/Delo
Medtem ko se nadaljuje izredna seja DZ, na kateri obravnavajo interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za kulturo Vaska Simonitija, sta Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš komentirala razloge, ki so privedli do interpelacije.
»Opozicija mu očita deset kršitev; on pravi, da o tem ni ne duha ne sluha. Zato se je smiselno vprašati: kakšno je stanje duha?« je novinarskega kolega pobaral Žerdin.
»Njegovi posegi v redefinicijo javnega prostora na primeru javne televizije zadostujejo za najglobljo kritiko, ravnanje z nevladnimi organizacijami na Metelkovi šest pa daje občutek, kot da gre za obračun z njimi,« je dejal Markeš in kot glavni problem izpostavil, da večina kulturne srenje ministra dojema v negativni luči. »Ko se to zgodi, imamo problem.«
; Žerdin je poudaril, da je nejasna predvsem odločitev SMC.
Dotaknila sta se tudi sprememb v »družbenem tkivu«. »Pismo angažiranih učiteljev Gimnazije Bežigrad ni pogost pojav. Imam vtis, da se v družbenem tkivu spreminjajo stvari. Profesorji bežigrajske gimnazije – redko se zgodi, da iz tega dela skupnosti pridejo kritični glasovi, tokrat pa smo dobili poziv k vrnitvi k izvorom humanizma, razsvetljenstva, spodbudo h kritični misli …« je dejal Žerdin.
Markeš je pristavil, da pismo vidi v najboljši luči, kot intelektualni briljant. »Pokazali so, da imajo poslanstvo, da jim ni vseeno, v kakšni družbi živijo, in da družba temelji na izobraženih ljudeh in so zavezani tradiciji, ki sledi razumu. To je približno tako, kot da bi v Sahari nalil hladne vode in jo ponudil žejnemu beduinu, ki mesece in mesece hodi po puščavi. Mislim, da slovensko družbo lahko reši samo to, da se ponovno podpišemo pod razsvetljenski program, kot opozarja Mladen Dolar.«
»Opozicija mu očita deset kršitev; on pravi, da o tem ni ne duha ne sluha. Zato se je smiselno vprašati: kakšno je stanje duha?« je novinarskega kolega pobaral Žerdin.
»Njegovi posegi v redefinicijo javnega prostora na primeru javne televizije zadostujejo za najglobljo kritiko, ravnanje z nevladnimi organizacijami na Metelkovi šest pa daje občutek, kot da gre za obračun z njimi,« je dejal Markeš in kot glavni problem izpostavil, da večina kulturne srenje ministra dojema v negativni luči. »Ko se to zgodi, imamo problem.«
; Žerdin je poudaril, da je nejasna predvsem odločitev SMC.
Dotaknila sta se tudi sprememb v »družbenem tkivu«. »Pismo angažiranih učiteljev Gimnazije Bežigrad ni pogost pojav. Imam vtis, da se v družbenem tkivu spreminjajo stvari. Profesorji bežigrajske gimnazije – redko se zgodi, da iz tega dela skupnosti pridejo kritični glasovi, tokrat pa smo dobili poziv k vrnitvi k izvorom humanizma, razsvetljenstva, spodbudo h kritični misli …« je dejal Žerdin.
Markeš je pristavil, da pismo vidi v najboljši luči, kot intelektualni briljant. »Pokazali so, da imajo poslanstvo, da jim ni vseeno, v kakšni družbi živijo, in da družba temelji na izobraženih ljudeh in so zavezani tradiciji, ki sledi razumu. To je približno tako, kot da bi v Sahari nalil hladne vode in jo ponudil žejnemu beduinu, ki mesece in mesece hodi po puščavi. Mislim, da slovensko družbo lahko reši samo to, da se ponovno podpišemo pod razsvetljenski program, kot opozarja Mladen Dolar.«
