Veliko mladih živi skupaj s starši, čedalje več starejših prebiva samih
V zadnjem desetletju se je število mladih zmanjšalo za 15 odstotkov, število starejših pa povečalo za 29 odstotkov. Veliko mladih živi skupaj s starši, čedalje več starejših prebiva samih. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno deset odstotkov mladih in 17 odstotkov starejših, je objavil statistični urad.
V začetku leta 2022 je bilo v Sloveniji 308.000 prebivalcev, starih od 15 do 29 let, in 445.000 prebivalcev, starih najmanj 65 let. Od začetka leta 2012 se je število prvih zmanjšalo za 15 odstotkov, število drugih pa povečalo za 29 odstotkov, s čimer je starejša generacija dosegla in izrazito presegla mlajšo. V letu 2012 je bilo mladih približno 20.000 več kot starejših, desetletje pozneje pa je bilo mladih 136.000 manj kot starejših.
Izobrazbena struktura se izboljšuje
Polovica mladih ima pridobljeno srednješolsko izobrazbo, 31 odstotkov osnovnošolsko in 19 odstotkov višje- ali visokošolsko. Pri tem je treba upoštevati, da jih je v tej starostni skupini še velik del vključenih v izobraževanje. Med 29-letniki je izobrazbena struktura že precej drugačna – sedem odstotkov jih je pridobilo največ osnovnošolsko izobrazbo, 52 odstotkov srednješolsko in 41 odstotkov višje- ali visokošolsko.
Pri starejših jih ima prav tako največ srednješolsko izobrazbo, 48 odstotkov. Osnovnošolsko izobrazbo jih je pridobilo 38 odstotkov, višje- ali visokošolsko pa 14 odstotkov. Izobrazbena struktura se je v zadnjem desetletju izboljšala tako med mladimi kot med starejšimi.
Malo manj kot polovica starejših brez digitalnih veščin
Pri digitalnih veščinah in znanjih, povezanih z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, se med mladimi in starejšimi pojavljajo precejšnje razlike. Zelo dobro razvite ali osnovne digitalne veščine je imelo več kot 60 odstotkov mladih, med starejšimi pa je bilo takih nekaj manj kot petina. Po drugi strani ni imelo nobenih digitalnih veščin dva odstotka mladih in 45 odstotkov starejših.
V letu 2021 so tako rekoč vsi mladi uporabljali internet, 98 odstotkov vsak dan ali skoraj vsak dan, med starejšimi pa 69 odstotkov oseb, od tega 48 odstotkov vsakodnevno ali skoraj vsak dan. Med starejšimi neuporabniki interneta jih je več kot polovica navedlo, da niso imeli potrebe po njegovi uporabi, 39 odstotkom se internet ni zdel zanimiv, 28 odstotkov pa jih ni imelo ustreznih veščin za uporabo računalnika ali interneta.
Tudi med starejšimi se povečuje uporaba pametnih telefonov. Od tistih, ki uporabljajo mobilne telefone, jih je 58 odstotkov uporabljalo pametni telefon in 42 odstotkov mobilni telefon s samo osnovnimi funkcijami, npr. možnostjo klicanja ali pošiljanja SMS-sporočil. Do leta 2021 je med to populacijo prevladovala uporaba mobilnega telefona, ki je omogočal le osnovne funkcije. Med mladimi uporabniki mobitelov jih je 96 odstotkov uporabljalo pametni telefon.
Stopnja tveganja revščine med mladimi nižja kot med starejšimi
V gospodinjstvih z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je leta 2021 živelo 11,7 odstotka prebivalcev Slovenije – to je bilo približno 243.000 oseb. Med mladimi je bila stopnja tveganja revščine nekoliko nižja (9,9 odstotka). Tveganju revščine je bilo med mladimi izpostavljenih približno 16.000 moških in 15.000 žensk. Med starejšimi prebivalci je pod pragom tveganja živelo 17,1 odstotka ali 68.000 oseb. Pri njih je bila razlika med spoloma precej večja. Med moškimi, starimi najmanj 65 let, je bila stopnja tveganja revščine 12,7-odstotna, med ženskami pa 20,6-odstotna.
Mladi so v večjem deležu dostopali do izbranih dobrin in storitev kot starejši. Predvsem pri starejših razlogi za to najpogosteje niso bili finančne narave.
Veliko mladih živi skupaj s starši
V letu 2021 so se mladi v Sloveniji od svojih staršev odselili povprečno pri starosti 29,6 leta; moški pri 30,9 leta, ženske pri 28,1 leta. To Slovenijo uvršča v zgornjo tretjino držav članic po povprečni starosti ob odselitvi. Povprečje za Evropsko unijo je znašalo 26,5 leta. Najnižje povprečne starosti ob odselitvi mladih so bile na Švedskem, Finskem in Danskem.
64 odstotkov mladih je živelo v eno- ali dvostanovanjskih hišah, 27 odstotkov v tri- ali večstanovanjskih stavbah, štiri odstotke v dijaških in študentskih domovih, pet odstotkov pa v drugih oblikah nastanitve, kot so samski domovi, stanovanja v pretežno nestanovanjskih stavbah, posebne skupnosti ...
Od mladih, ki so bivali v običajnih stanovanjih (brez skupinskih in drugih nastanitev), jih je bilo 85 odstotkov uporabnikov stanovanja, katerega lastniki so bili večinoma starši. Deset odstotkov jih je živelo v najemnih stanovanjih, v polovici primerov skupaj s starši. Štiri odstotke mladih pa je imelo status lastnika ali solastnika stanovanja, v katerem so bivali.
90 odstotkov prebivalcev, starih 65 let ali več, je prebivalo v lastniških stanovanjih, kjer je bil vsaj eden od stanovalcev lastnik ali solastnik stanovanja, štiri odstotke v najemnih stanovanjih, šest odstotkov pa v uporabniških stanovanjih. Starejši prebivalci so imeli v lasti 38 odstotkov celotnega stanovanjskega fonda v Sloveniji.
Iz leta v leto se povečuje delež starejših prebivalcev, ki živijo sami v stanovanju. V 2021 je bilo takih več kot 80.000 ali skoraj petina vseh prebivalcev v tej starostni skupini.
